Študenti na cesti, sobe samevajo. Ministrstvo spremenilo pravila za sprejem v dom, o tem pa 'pozabilo' obvestiti?

Pisala nam je bralka, ki opozarja, da bo kar 500 študentov (takšne naj bi bile uradne številke, neuradno pa naj bi bilo študentov celo 900) čez noč postalo brezdomcev. Kot pravi je huda krivica doletela študente 1. letnikov magistrskih študijev.

Študentje, ki imajo začasno prebivališče v subvencioniranih študentskih domovih in so v letošnjem letu diplomirali – to pa pomeni, da so bili primorani biti nekaj dni brez statusa – so bili obveščeni, da je ministrstvo za šolstvo tik pred zdajci sklenilo, da do bivanja v študentskih domovih nimajo več pravice študentje, ki so v študijskem letu 2014/2015 zaključili študijski program prve ali druge stopnje oz. enoviti magistrski študijski program in se bodo vpisali na študijski program druge ali tretje stopnje (velja tudi za tiste, ki bodo študijski program zaključili po roku za oddajo prošnje) ter študentje, ki bodo v študijskem letu 2015/2016 vpisani v drug študijski program kot so bili v študijskem letu 2014/2015.

Kot pravi naša bralka, to pomeni, da tisti, ki so zaključili študij na 1. stopnji v septembru 2015 in so se vpisali na 2. stopnjo čez noč postanejo brezdomci. "To pri bolonjskem sistemu enostavno ni dopustno, saj se večina študentov odloči nadaljevati študij na 2. stopnji. Hkrati pa so tisti, ki obiskujejo enoviti magistrski študij (medicina, arhitektura, farmacija …) privilegirani, saj se jim ni potrebno vpisovati na 2. stopnjo. Tako ne ostanejo brez statusa za 14 dni, kot se to zgodi ostalim, ki obiskujejo programe 3 plus 2," je zgrožena naša bralka.

Za vse je kriva novost, za katero niso vedeli

Ti dve skupini študentov bi morali zaprositi za sprejem v študentski dom, ne pa podaljšati bivanja, kot je to zadostovalo vsa leta do sedaj. To pa pomeni, da se bodo morali ti študentje izseliti, obenem pa se njihova prošnja za podaljšanje prekvalificira v prošnjo za sprejem v študentski dom, vendar so na čakalni listi za vsemi, ki so se letos prijavili prvič. Kot pravi naša bralka, je že sedaj na čakalni listi približno 1500 študentov, kar pomeni, da v študentski dom lahko znova pridejo verjetno šele od marca drugo leto.

Po uradnih informacijah je teh študentov okoli 500, neuradno pa celo 900. "Študente tako dobesedno mečejo na cesto. Nekateri bodo ostali brez strehe nad glavo, stanovanje pa je v tako kratkem času skoraj nemogoče najti," pravi bralka in dodaja, da bi morali študente, v kolikor so letos spremenili način obravnavanja prošenj, o tem obvestili prej kot pa ob začetku novega šolskega leta. "Kar se dogaja je nedopustno in nemoralno do vseh, ki so redno doštudirali in si želijo dobre izobrazbe," še pravi bralka.

Večina dan pred novim šolskim letom izvedela, da niso upravičeni do sobe

Da bodo ostali brez strehe nad glavo, so bili obveščeni šele danes zjutraj. Kot pravi študentka Mija, ki je sredi septembra letos diplomirala, so jim na ministrstvu dejali, da je napaka na strani študentov, in sicer zaradi njihove nevednosti. "Nihče od nas o tej spremembi ni bil obveščen," pravi, a bi jih morali odgovorni obvestiti, da se spreminja postopek, ki je veljal že vrsto let. Kakšna bo njihova usoda, bodo izvedeli jutri, ko naj bi dobili uradno sporočilo, o tem pa jih bo obvestila uprava študentskih domov.

Zanjo in za vse, ki se bodo morali izseliti, to pomeni veliko finančno breme in seveda stres, saj se jutri začenja novo študijsko leto in številne obveznosti. V tako kratkem času pa si je zelo težko najti zasebno sobo.

Ker nimajo urejenega bivanja, bodo nekateri morda brez dodatkov k štipendiji

Poklicala nas je tudi mama ene od študentk. Kot pravi, so se ob zaključku prvostopenjskega študija pri študentskih domovih pozanimali, kako obdržati sobo – tam pa so jim dali napačna navodila, češ da je postopek enak kot prejšnja leta. Zdaj pa so dan pred študijskim letom v negotovosti.

Zmeda okoli študentskih domov pa lahko privede še do drugih zapletov, opozarja. Tisti študenti, ki prejemajo Zoisovo štipendijo, niso upravičeni do dodatka k štipendiji, če s 1. 10. nimajo urejenega bivanja. To pomeni okoli 80 evrov nižjo štipendijo. V enem dnevu je namreč nemogoče najti sobo, pravi zaskrbljena mama.

Študenti na cesto, sobe samevajo

V negotovosti se je znašla tudi Simona, sicer študentka 1. letnika farmacije. Ker je zamenjala študijski program, se je morala tudi ona danes izseliti iz študentskega doma. Njeno prošnjo za podaljšanje bivanja so sicer na upravi študentskih domov prekvalificirali v prošnjo za sprejem, toda zdaj se je na prednostni listi znašla krepko za tistimi, ki se za študentsko sobo potegujejo prvič.

Kot pravi, so ji letos zaradi prepisa na drug študij pri uspehu upoštevali manj točk. "Na informativni prednostni listi sem letos na 1569. mestu, z 271 točkami. Lani sem imela 397 točk. Toliko manj točk sem dobila zato, ker se mi letos pri uspehu šteje samo 60 točk (zaradi prepisa) in ne 162 točk (upošteva se uspeh v predhodnem izobraževanju), kot sem jih imela lani zaradi uspešno narejene mature in končane srednje šole," je pojasnila.

Dodaja, da se bo zdaj morala voziti v Ljubljano, saj po njenih izkušnjah zasebniki ne želijo skleniti najemne pogodbe za manj kot leto dni. Razočarana je nad odnosom uprave študentskih domov. Sprašuje pa se tudi, zakaj bodo sobe samevale, medtem ko bodo študenti na cesti. Trdi namreč, da je v študentskem domu, kjer je bivala eno leto, že več mesecev praznih kar 30 postelj.

Študenti pozivajo, naj jih ne izselijo

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so vse pristojne, predvsem pa študentske domove, pozvali, da do končne odločitve in rešitve težav študentov ne izseljujejo. "Prav tako pozivamo ministrstvo (MIZŠ), da z vsemi deležniki nemudoma pristopijo k reševanju težav, ki niso nerešljive. Možna je npr. sprememba pravilnika. Prav tako imajo študentski domovi možnost nudenja ne-subvencioniranega bivanja," pravi Žiga Schmidt, predsednik ŠOS.

Težava je v izgubi statusa študenta med diplomiranjem in novim študijskim letom ter v nesmiselni in očitno škodljivi dikciji razpisa, opozarjajo. "V preteklih letih je bila sicer pravna podlaga identična, vendar do težav ni prihajalo, saj je bila komunikacija in izmenjava podatkov med študentskimi domovi in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pomanjkljiva, študenti pa so ostajali v študentskih domovih do ponovne pridobitve statusa študenta na višji stopnji," so pojasnili v ŠOS. Kot pravijo je letos edina sprememba, da se Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov in razpis dosledno spoštujeta. Ob tem pa se sprašujejo, zakaj je kljub skupnemu razpisu, težava samo v Ljubljani.

Za nastalo situacijo pa so v največji meri krivi študentski domovi, ki so študente pomanjkljivo informirali o pravilih podaljšanja bivanja v domovih, še opozarjajo v ŠOS.

Tudi v skupini Modro za študente Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Upravo študentskih domov Ljubljana pozivajo, da ne dopustijo, da študenti postanejo "kolateralna škoda birokracije". Od uprave študentski domov pa pričakujejo, "da študentov ne meče na ulice, temveč k reševanju nastale problematike pristopi z vidika varovanja študentskih interesov".

MIZŠ: Iščemo ustrezno rešitev

Na ministrstvu niso pojasnili, zakaj študentov niso opozorili, da bodo pravila letos (za razliko od preteklih let) dosledno upoštevali. Zatrjujejo pa, da so bili študenti s pogoji bivanja seznanjeni ob objavi junijskega razpisa, prav tako pa so ti pogoji tudi del pogodbe, ki so jo v preteklosti že sklenili s študentskimi domovi.

Predstavniki ministrstva so se danes sestali tudi s predstavniki študentskih domov v Ljubljani, kjer je povpraševanje največje. "Sestanek smo sklenili z odločitvijo, da najdemo ustrezno rešitev. O vseh nadaljnjih korakih bodo študentje obveščeni," so še zapisali na MIZŠ

Kot pravijo, dokončnega števila tistih, ki bi želeli podaljšati bivanje ta trenutek ni mogoče natančno določiti, saj nekateri še zaključujejo študij, so še pojasnili. "Vsi si prizadevamo, da bomo nastalo situacijo rešili v najkrajšem možnem času," so še zapisali.