FOTO: Študent naj bo: na Dramsko igro za 12 prostih mest vpisanih 142 kandidatov

Število vseh študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja je vsako študijsko leto nižje, kažejo podatki Statističnega urada RS. V študijskem letu 2016/17 se jih je v vse letnike skupaj vpisalo nekaj manj kot 80.000.

Na visokošolskih zavodih je bilo sicer za 1. letnik razpisanih 18.147 prostih mest (okrog 400 manj kot lani), prijavljenih pa 14.864 študentov. Največ zasedenih mest je na Univerzi v Ljubljani, sledijo ji mariborska, primorska in novogoriška univerza, na samostojnih zavodih se odstotek zasedenosti giblje okrog 34. 

Tudi letos dobrodošlica brucem na Kongresnem trgu

Letošnja generacija brucev ljubljanske univerze je s tradicionalnim dogodkom Pozdrav brucem na Kongresnem trgu pred stavbo univerze tudi uradno vstopila v novo študijsko leto. Dobrodošlico jim je ob začetku novega obdobja izreklo vodstvo univerze in ljubljanski župan Zoran Janković. Novo študijsko leto pa je slavnostno odprl novi rektor Igor Papič.                      

Rektor ljubljanske univerze Papič je bruckam in brucem dejal, da ga izredno veseli, da so si za svoj študij izbrali vrhunsko izobraževalno in znanstvenoraziskovalno institucijo, "ljubljansko univerzo, v najlepšem mestu na svetu".

"To je šele prvi korak do vašega končnega cilja," je dejal Papič, ki je prepričan, da bodo tisti, ki bodo z marljivostjo in vztrajnostjo prišli do konca, torej do diplome, dobili svojo poklicno izobrazbo. Zaželel jim je uspešen začetek študijskega leta. Novi rektor ljubljanske univerze je dobrodošlico izrekel tudi tujim študentom, ki študirajo na univerzi.

"Brucke in bruci dobrodošli v Ljubljani, dekanje in dekani vas komaj čakajo na fakultetah," je bruce pozdravil župan Janković in jim zaželel same odlične ocene.

Novopečene študente je pozdravil in jim zaželel uspešno študijsko leto tudi predsednik upravnega odbora univerze Borut Božič. Predsednik študentskega sveta ljubljanske univerze Matej Drobnič pa jim je svetoval, naj izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponuja univerza tako na študijskem kot obštudijskem področju, in naj bo to obdobje čim bolj aktivno in kreativno.

V novo študijsko leto je vkorakalo tudi okoli 3600 bruck in brucev mariborske univerze. Fakultete so jim pripravile uvajalne dneve in pozdrave dobrodošlice. V petek so tudi na medicinski fakulteti pripravili sprejem za bodoče študente medicine. Ob tej priložnosti sta bruce pozdravila in nagovorila rektor univerze Igor Tičar in dekan fakultete Ivan Krajnc. Danes je bil sprejem tudi za tuje študente, ki študirajo na mariborski univerzi.

Tudi na primorski univerzi so bruci in ostali študenti danes veselo vstopili v novo študijsko leto. Univerza je namreč skupaj s številnimi institucijami in podjetji ter lokalno skupnostjo na Titovem trgu v Kopru pripravila dobrodošlico novopečenim študentkam in študentom, ki so za svoj nadaljnji študij izbrali eno od šestih fakultet te univerze. Nagovorili so jih med drugim rektor Dragan Marušič, koprski župan Boris Popovič ter predsednik študentskega sveta univerze Gregor Gulič.

Rekorderka AGRFT - na Dramsko igro prijavljenih 142 kandidatov za 12 prostih mest

Portal Dijaski.net je pripravil primerjalno analizo o tem, kateri študijski programi so bili v letošnjem študijskem letu najbolj oblegani oziroma priljubljeni.

Na področju družboslovja vlada največ zanimanja za program Specialna in rehabilitacijska pedagogika na Pedagoški fakulteti UL, kjer je bilo razpisanih 40 mest, prijav pa je bilo 96, kar je kar 140 odstotkov preveč. Priljubljen je tudi študij psihologije, saj je tako na ljubljanski kot na mariborski filozofski fakulteti prijav za okrog 100 odstotkov več od razpisanih mest. 

Pri naravoslovju so v ospredju zanimanja Kineziologija, kjer je "povpraševanje" za 360 odstotkov večje od "ponudbe", sledita ji Športno treniranje in Športna vzgoja, nato pa smeri s področja zobozdravstva, medicine in veterine.

Umetniki po duši so se najbolj množično vpisali na program Dramska igra na ljubljanski AGRFT. Na voljo je bilo le 12 prostih mest, prijavljenih pa je bilo kar 142 kandidatov, s čimer je vpis presegel razpoložljivost za 1080 odstotkov. Na koncu so bili izbrani le tisti, ki so poleg izpolnitve formalnih pogojev za vpis na preizkusu pokazali največjo umetniško nadarjenost.

Na tehničnih in tehnološko naravnanih študijskih smereh je bilo v primerjavi z naravoslovnimi nekoliko manj gneče, pišejo na Dijaški.net. Po številu vpisov sicer prednjači Multimedija FE UL, za njo sta program Računalništvo in informatika na FRI UL in FERI UM ter Družboslovna informatika na FDV. 

Na ministrstvu za izobraževanje priznavajo nekatere zlorabe pri vpisih na visokošolske zavode

Podatki Ministrstva za izobraževanje kažejo, da se povečuje število tujih študentov pri nas. V študijskem letu 2015/2016 jih je bilo 3800, v študijskem letu 2016/2017 pa 4430.

Na ministrstvo hkrati priznavajo, da je pri vpisovanju mladih iz Nepala, Indije, Pakistana in Bangladeša na slovenske visoke šole prihajalo do zlorab. Zato, kot navajajo, z namenom preprečevanja tovrstnih zlorab stalno sodelujejo s policijo ter ministrstvoma za notranje in zunanje zadeve.

Okoli 150 mladih iz Indije, Nepala in Bangladeša je z vpisom na študij v Sloveniji želelo pridobiti dovoljenje za prebivanje, ki bi jim omogočilo nadaljnjo pot na Zahod. Zasebni visoki šoli sta v njihovi nameri prepoznali priložnost za zaslužek. Povezali sta se z agencijo iz Indije, ki študentom v zameno za plačilo uredi dokumente.

Tovrstni problematiki na ministrstvu posvečajo posebno pozornost, so zapisali.

Lani podeljenih več kot 18.000 štipendij za študente 

Slovenskim študentom je na voljo več vrst finančnih ugodnosti. Med popularnejšimi so subvencije za prehrano, lani jih je povprečno koristilo okoli 47.500 uporabnikov na mesec. Študentom je bilo lani podeljenih več kot 18.000 različnih štipendij, subvencija za bivanje v javnih študentskih in dijaških domovih pa se bo v novem študijskem letu nekoliko dvignila.

Med štipendijami za študente so najbolj pogoste državne štipendije. Lani so jih podelili 15.823, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Njihova višina je odvisna od povprečnega dohodka v študentovi družini in za študente znaša od 70 do 190 evrov mesečno. Štipendistu pa ob tem pripadajo tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov, dodatek za uspeh v višini od 17 do 40 evrov in 50 evrov dodatka za štipendiste s posebnimi potrebami.

Za najuspešnejše študente, ki so se izkazali s šolskim uspehom ali so dosegli izjemne dosežke, so na voljo Zoisove štipendije. Lani so jih študentom podelili 2288. Zoisova štipendija za študente znaša 140 evrov, za izobraževanje v tujini pa 280 evrov. K štipendiji se lahko dodelita tudi dodatek za bivanje v višini 80 evrov in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov.

Kadrovske štipendije, ki jih upravičencem dodeljujejo delodajalci, sofinancira pa jih država, pa so namenjene za pomoč študentom, da pridejo do ustrezne izobrazbe, ki omogoča njihovo večjo zaposljivost. Njihova višina ni fiksno določena, ne smejo pa biti nižje od državnih štipendij, so pojasnili na spletnih straneh ministrstva za delo. Po njihovih podatkih so lani podelili 267 kadrovskih štipendij. 

Za subvencionirano študentsko prehrano lani več kot 12,5 milijona evrov

Ministrstvo za delo je lani namenilo tudi več kot 12,5 milijona evrov za subvencionirano študentsko prehrano, leta 2015 nekaj manj kot 13 milijonov evrov, letos v prvih šestih mesecih pa nekaj več kot sedem milijonov evrov. Povprečno mesečno število koristnikov študentske prehrane se giblje pri okrog 50.000, lani okoli 47.500, leta 2015 pa 51.000.

Ena od oblik državnega sofinanciranja študija so tudi subvencije za bivanje v javnih študentskih in dijaških domovih. Mesečna subvencija je doslej znašala 19,50 evra za bivanje v javnih študentskih in dijaških domovih in 32 evrov za bivanje v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih.

S študijskim letom 2017/18 pa se subvencija za bivanje v javnih študentskih in dijaških domovih dviguje na 21,50 evra. Se pa subvencija za bivanje izključuje z dodatkom za bivanje k štipendijam. 

Poleg tega imajo študenti tudi možnosti subvencioniranih prevozov, na voljo jim je enotna subvencionirana vozovnica integriranega javnega potniškega prometa (IJPP), ki jo lahko uporabljajo za prevoz z vlakom, medkrajevnim avtobusom in mestnim avtobusom. Kot so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, je denimo marca letos enotno vozovnico uporabljajo 34.321 študentov.

'Študijska leta med najbolj vznemirljivimi obdobji v življenju'

Študentom je ob novem študijskem letu srečo zaželel tudi ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič, ki je ob tem dejala, da so študentska leta ena najbolj vznemirljivih obdobij. "Ne le, da odraščamo osebnostno, vsako leto prinaša tudi veliko novih znanj, kar je odlična naložba za življenje, zato brez strahu in pogumno v nove zmage," je povedala. 

Naštela je nekaj izboljšav, ki so jih na ministrstvu pripravili ob novem šolskem letu. "Poskrbeli smo za boljšo socialno varnost študentov v obdobju prehoda iz prve na drugo bolonjsko stopnjo. Diplomanti bodo lahko obdržali status študenta vse do konca študijskega leta, v katerem bodo diplomirali, ne glede na čas diplomiranja.

Da bi zagotovili boljši nadzor nad zdravstvenim stanjem vseh študentov, je sistematski pregled odslej obvezen za vse študente prvih letnikov dodiplomskih študijskih programov," je dodala Makovec Brenčičeva. 

Nekaj novosti uvajajo tudi pri mladih družinah. "Študenti, ki bodo med študijskim letom postali starši, imajo možnost izrednega podaljšanja statusa študenta, kar velja tako za mamice študentke kot tudi za očete študente."

Ministrica predvsem brucem na srce polaga, da naj ta "posebna leta uživajo z dobrim, kakovostnim življenjem, pa tudi s kakšno zabavo." A naj pri tem uporabijo pamet. Ob koncu še dodaja, da se je za uspeh treba potruditi in pri tem pogleduje tudi k zaposlenim v višjem in visokem šolstvu, ki nosijo precejšen del odgovornosti za (ne)uspeh vseh, ki so se odločili po znanje zaiti na slovenske univerze.