Strupene spodnjice?

Že babice so nas učile, da je zelo pomembno nositi bombažno spodnje perilo. Modni trendi pa naredijo svoje. Navadne bombažne ''gatke'' so postale tiste ''za babice'', moderne so postale tangice, čipke, žive barve in potiski, za kar se uporabljajo tudi nevarne kemikalije. Industrija hitre mode uporabljajo vse več prav umetnih materialov, ki imajo lahko za naše zdravje zelo hude posledice.

Kemikalije, kot so ftalati ali bisfenoli, ki jih vse več najdemo tudi v sintetičnem spodnjem perilu, so na primer eden od razlogov, da otroci vse hitreje vstopijo v puberteto.

Potrošniške organizacije iz Slovenije, Avstrije, Češke in Madžarske so analizirale 166 vzorcev v cenovnem razredu od enega do 60 evrov. In nad rezultati so bili izredno negativno presenečeni, pravi Urša Šmid Božičevič z Zveze potrošnikov Slovenije. Odkrili so jih v vsakem tretjem vzorcu.

Še najmanj jih je bilo v primeru hlačk za dečke, v 19 odstotkih, in izdelkih za moške, prav tako v 19 odstotkih, ampak od tega v osmih odstotkih v zaskrbljujočih količinah. V hlačkah za deklice so jih našli v 23 odstotkih, od tega v štirih odstotkih veliko, v izdelkih za ženske pa kar v 53 odstotkih vzorcev, od tega 17 odstotkov zaskrbljujočih.

Bisfenoli so organske kemikalije, ki se dodajajo raznovrstnim izdelkom zato, da se izboljšajo oziroma dosežejo določene lastnosti, kot so recimo trdnost plastičnega izdelka, pojasnjuje dr. Milena Horvat, vodja odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan. Bisfenoli so klasičen primer spojin, ki povzročajo motnje delovanja endokrinega oziroma hormonskega sistema.

So zelo raznoliki, še najbolj nam je poznan bisfenol A – kratico BPA na primer lahko opazite na mnogih izdelkih za vsakdanjo rabo –, ki je edini tudi zares reguliran. V tekstilu so bisfenoli največkrat prisotni v obarvanih izdelkih iz umetnih vlaken, v katerih so najpogosteje sestavni del polimerov in smol, ki jih uporabljajo kot utrjevalce barv. V spodnjem perilu so najbolj pogosto našli bisfenola BPF in BPS, pa tudi BPA.

Bolj kot se veča delež sintetičnih vlaken, večja je možnost, da bodo v spodnjem perilu tudi bisfenoli. Cena in izpostavljenost bisfenolom nista povezani, vse je v surovinski sestavi.

Najpogostejše sintetično vlakno je sicer poliester. Čisto premalo pozornosti pa posvečamo elastanu, pravi profesorica tekstilstva na naravoslovnotehniški fakulteti, dr. Marija Gorjanc.

Elastan nastane iz poliuretana, poliuretan pa je prisoten danes res povsod. Sama po sebi nista škodljiva. Se je pa ugotovilo, da postaneta škodljiva z dolgoročno uporabo, pri počasnem razkrajanju in iz njiju se začnejo izločati nevarne snovi.

Predlog za omejitev ne samo bisfenola A, ampak tudi drugih bisfenolov, je bil podan že leta 2022, a se zaradi pritiska industrije ne dogaja še nič. Zato si poleg ozaveščanja na ZPS želijo tudi s pomočjo kampanje Ustavimo nevarne kemikalije pritisniti na odločevalce, naj pohitrijo postopke omejevanja nevarnih kemikalij.

Kemikalije, tudi bisfenoli, se urejajo na ravni EU in ne po posameznih državah, ob tem poudarjajo na ministrstvu za zdravje. Trenutno potekajo strokovne razprave, za katere bisfenole bi bilo treba uvesti omejitve. V Sloveniji sicer nadzor, tudi glede tekstila in tako tudi perila, izvaja Inšpekcija za kemikalije. Nadzirajo vsebnost azo barvil, formaldehida, nonilfenol etoksilatov in migracijo niklja v kovinskih delih tekstila, ne pa tudi bisfenolov.