Strupene ribe in nevarno morje

Stališče vlade do načrtovane gradnje terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu je negativno, je na posvetu pod naslovom Plinski terminali - da ali ne, dejal okoljski minister Janez Podobnik. Na posvetu je bilo mogoče slišati vrsto argumentov proti gradnji, kar kaže, da slovenska javnost, strokovna in laična, močno nasprotuje gradnji omenjenih terminalov, vsaj na način, kot je bil predstavljen.

Okolje bo trpelo, zdravje pa tudi

Kakšne vplive bi terminal dejansko imel na vodo v Tržaškem zalivu in življenje v njej, je pojasnil Vlado Malačič z Morske biološke postaje Piran. Poudaril je, da načrtovani terminali uporabljajo zastarelo tehnologijo za ogrevanje utekočinjenega plina; uporabljajo namreč morsko vodo, ki se ob ogrevanju plina ohladi. Nazaj v morje tako pride voda, ki je hladnejša za pet stopinj Celzija.

Ohlajena voda, ki priteče iz cevi terminala, predstavlja problem tudi za morsko dno; zaradi močnega curka bi se namreč dvigali sedimenti, kar bi v nevarnost spravilo tamkajšnje živalske in rastlinske vrste.

Strupene ribe?

Malačič je ob tem izpostavil še izpuste klora in živega srebra, ki bi prav tako lahko pogubno vplivali na življenje v morju. "Če se, na primer, spusti klorirana voda v okolje, kjer je prisotno pomanjkanje kisika in kjer so amonijeve spojine, pride do zelo nevarnih klorovih spojin, kancerogenih spojin,“ je dejal.

Ob tem je opozoril, da bo treba v fazi gradnje izkopavati in učvrstiti morsko dno, ob tem pa se bo dvigalo fino morsko blato, ki je obremenjeno z živim srebrom. Morski tokovi bi ga lahko tudi več mesecev nosili okoli, preden bi se spet posedlo. Izračuni so pokazali, da bi se tako dvignilo do 30 kilogramov živega srebra, ki bi prišlo v prehranjevalno verigo. "In zato ribe lahko dobesedno postanejo strupene in se s tem ni za hecat,“ je opozoril Malačič.

Ob tem je poudaril, da so na trgu že prisotne nove tehnologije, ki niso tako obremenjujoče za okolje, in če razmišljamo o terminalih, bi morali razmisliti tudi o uporabi le-teh.

Lokalni prebivalci odločno proti

Gradnji plinskih terminalov močno nasprotuje tudi tamkajšnje lokalno prebivalstvo, ki poleg onesnaženosti Tržaškega zaliva izpostavlja tudi prometno obremenjenost ter gosto poseljenost zaliva, je dejal državni svetnik Miran Bavčar. Ob tem jih skrbi tudi poslabšanje varnostnega stanja in negativni vplivi na razvoj tradicionalnih dejavnosti.

V Luki ne vedo ničesar

Lokalno prebivalstvo so po Bavčarjevih besedah močno vznemirile tudi govorice o gradnji plinskega terminala v Luki Koper. Predsednik uprave podjetja Robert Časar je ob tem dejal, da v luki o omenjenemu projektu ne vedo ničesar, niti takšen projekt ni predviden v državnem lokacijskem načrtu. Ob tem je poudaril, da ima Luka Koper vlogo ključnega strateškega akterja države pri zagotavljanju oskrbe z energijo in dodal, da zemeljski plin kot energent dobiva vse večji pomen.

Nevarni terminali

Po mnenju Žarka Preglja iz direktorata za pomorstvo pri ministrstvu za promet gradnja terminalov tudi iz vidika varnosti ni mogoča. Težavo predstavlja velikost Tržaškega zaliva; ladje, ki prevažajo utekočinjeni plin morajo imeti namreč dovolj manevrskega prostora, obenem pa mednarodna zakonodaja predpisuje, da tankerja, ki prevažata plin in nafto, ne smeta pluti v neposredni bližini, kar pa je zaradi majhnosti zaliva po Pregljevih besedah nemogoče izpolniti.

Poleg tega bi morale omenjene tankerje zaradi varnosti spremljati oborožene ladje, kar pa bi predstavljalo višje stroške in posledično višjo ceno plina, je še povedal Pregelj.