Strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig: delavci napovedujejo protest

Predlog novele Zakona o varstvu okolja prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Po obravnavi na matičnem odboru, kjer je bilo sprejetih nekaj dopolnil, sicer ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak določa, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah za sežig, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.

Predlog novele Zakona o varstvu okolja, ki ga je s podpisi volilcev vložilo več civilnodružbenih organizacij in so ga umaknili z januarske seje, je zdaj uvrščen na dnevni red petkove izredne seje DZ.

V sindikatu in svetu delavcev Salonita Anhovo menijo, da bo novela imela "izrazite negativne vplive na številne gospodarske deležnike, med drugim na edino cementarno v Sloveniji, Salonit Anhovo", so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Poudarili so, da se v Salonitu Anhovo tako zaposleni kot vodstvo ves čas zavzemajo za modernizacijo in razvoj, ki bo omogočil razogljičenje cementarne in zmanjšanje vplivov na okolje. "Za ta namen je podjetje v preteklih letih izvedlo že vrsto ukrepov in investiralo več kot 150 milijonov evrov," so podčrtali.

"Cementarna tega zakona ne bo mogla izvajati, saj postavlja pogoje, ki jih ni v nobeni državi na svetu, so neskladni z EU in povzročajo nekonkurenčnost na trgu ob dejstvu, da tehnologija za prilagoditev še ne obstaja," so zapisali in dodali, da to posledično vodi v zaprtje podjetja.

"Ker je očitno to cilj nevladnih organizacij, smo se temu primorani glasno upreti," so jasni, saj, kot pravijo, so od morebitnega zaprtja cementarne odvisni njihovo delo, življenje njih samih in njihovih družin ter usoda več kot 360 neposrednih in več kot 800 posrednih delovnih mest.

Ob tem poudarjajo, da od države zahtevajo le to, da jim pusti delati. Ker pa predstavljeno mnenje peščice nikakor ni mnenje celotne doline, so za četrtek pred zgradbo Občine Kanal ob Soči napovedali protestni shod. 

'Podjetje se bo zaprlo le, če bo še naprej kršilo okoljevarstveno dovoljenje' 

Tamkajšnji župan Miha Stegel zatrjuje, da občina v ničemer ne omejuje dela delavcev. "Naše prvo sporočilo je: Pustite prebivalcem živeti. Vemo, da se dimne pline, ki so enaki kot pri sosežigalnicah, da očistiti. Prepričan sem, da se nobeno podjetje ne bo zaprlo zaradi očiščenja plinov," je dejal o pozivu sindikata. Po njegovi oceni se bo podjetje zaprlo le, če bo še naprej kršilo okoljevarstveno dovoljenje.

Novela za čistejši zrak

Namen novele je na zakonski ravni določiti strožje mejne vrednosti izpustov iz sosežigalnic, tako da bi bile enake, kot so za sežigalnice, saj morajo biti enake strupene snovi urejene na enak način, je na novinarski konferenci civilnodružbenih organizacij, ki so predlog novele v DZ vložile s podpisi volivcev,  dejala Kristina Krajnc iz Inštituta 8. marec.

Predvidene so tudi strožje določbe glede nadzora, obratovalnega monitoringa ter obveščanja ministrstva, občine in ljudi, prav tako je predlagano, da se nespoštovanje določb o mejnih vrednostih, obratovalnem monitoringu in poročanju opredeli kot prekršek, ne kot lahki prekršek, kot je trenutno določeno, je strnila Krajnčeva.

Dodala je, da se usklajujejo s pristojnim ministrstvom in poslanskimi skupinami, in napovedala, da v predlogu ne bo več uvedbe okoljske dajatve.

Župan Kanala ob Soči Miha Stegel je ocenil, da lahko ta zakon, ki je po njegovih besedah apolitičen in neideološki, v trenutni sestavi DZ dobi široko podporo. "Edino glas 'za' je glas, s katerim lahko politiki izkažejo, da iskreno stojijo za zdravjem ljudi," je dejal in dodal, da predlog podpirajo tudi Skupnost občin Slovenije ter občinska sveta Kanala in Krškega.

Zakonodaja s področja sežiga in sosežiga v Sloveniji je jasen primer prevlade zasebnih partikularnih interesov nad javnim interesom in zdravjem ljudi, je menil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. To, ali bo predlog potrjen, bo pokazatelj, kaj je koaliciji in celotni politiki bolj pomembno: zdravje ljudi ali zasebni interesi lastnikov velikih obratov in njihovi dobički, je menil in dodal, da imajo obljube, da bi se problematiko uredilo s podzakonskimi akti, 25-letno zgodovino, zato je čas, da se preneha s sprenevedanjem.

Vlada je v mnenju o predlogu novele namreč navedla, da bi bila predlagana izenačitev zahtev glede naprav za sosežig in sežigalnic nesistemska in da bi jo bilo primerneje urejati s podzakonskimi predpisi.

Sopredsednik zunajparlamentarne stranke Vesna in vodja društva Ekokrog Uroš Macerl je poudaril, da bi bila kakršnakoli omilitev zakona oz. opredelitev standardov za sosežig le z uredbo "pljunek v obraz ljudi, ki že leta ob cementarnah in drugih sosežigalnicah trpijo nedopustno visoke emisije smrtonosnih plinov". Sprejem zakona po njegovem mnenju zavira kapital, ki namesto da bi del visokih dobičkov namenil za očiščenje izpustov, raje "skuša kupiti politiko". Poslance je pozval, naj "ostanejo ljudje" in vsaj nekoliko omilijo krivico, ki se dogaja ljudem ob teh napravah.

Prizadevanja za zakon podpirajo tudi v mednarodnih organizacijah Greenpeace in Amnesty International. Kot je dejala Lena Penšek iz Greenpeace Slovenija, stanje v Anhovem kaže na to, da se zdravje ljudi ter okolja in narave postavlja včasih na zadnje mesto, saj "boji v obrobnih krajih daleč od prestolnic in odločevalcev niso zadostna prioriteta, ker ne prinašajo političnih točk".

Metka Naglič iz Amnesty international Slovenija je poudarila, da vprašanja zdravja in življenja ter enakosti pravic terjajo zakonsko zaščito. To, da bi standarde določili z uredbo, ne z zakonom, bi bila "izdaja" ljudi na območju Anhovega in tistih, ki so dali svoj glas za zakonske spremembe, saj obstaja nevarnost, da bi se uredba spreminjala v skladu z vsakokratnimi interesi.

K sprejetju novele so pozvali tudi nekateri prebivalci z območja Anhovega. Predsednik Društva Eko Anhovo in Dolina Soče Bogomir Bavdaž je denimo dejal, da je nedopustno, da "lahko kapital in država zavajata ljudi, da živimo v čistem, normalnem, zdravem okolju", Franc Bevčar je opozoril, da so prebivalci doslej plačali visoko ceno – ogromno bolezni, razpad družin in uničeno okolje, Lucija Pascolat iz civilne iniciative Danes pa se je vprašala, kakšna je prihodnost doline, če se pa duši v nekontroliranih izpustih, in mladih, ki živijo "v žrelu kapitala". 

Iz Eko Anhovo so opozorili, da so novelo zakona o varstvu okolja, ki predvideva izenačitev mejnih vrednosti izpustov za sosežigalnice (cementarne) s tistimi, ki veljajo za specializirane sežigalnice odpadkov, so poleg zdravniške stroke, ki že leta opozarja na nedopustnost prekomernega obremenjevanja okolja, prvič v zgodovini podprle tudi vse parlamentarne politične stranke. 

Novelo je na načelni ravni podprla celo cementarna Salonit Anhovo, saj naj bi tudi sami sledili ukrepom za trajno zniževanje emisij: "Ob tem hinavsko zamolčijo podatek, da zmanjševanje emisij pogojujejo s povečanjem proizvodnje klinkerja in povečanjem sosežiga smeti za še enkrat, kar bi za naše okolje pomenilo dokončen kolaps. Ni skrivnost, da si Salonit Anhovo ves čas sprejemanja zakona prizadeva, da do sprememb ne bi prišlo. Zagrozili so, da bi v primeru sprejetja zakona zahtevali celo presojo ustavnosti. Vsa njihova prizadevanja, od lobiranj prek raznih gospodarskih združenj in celo kupljeno mnenje eminetnih pravnikov so se izkazala za neuspešna. Zato so se v družbi lotili drugačnih piar prijemov in preko svojih delavcev in Društva OZA začeli izvajati pritisk na Občino Kanal ob Sočil. V četrtek naj bi pripravljali celo protest, kamor bodo z avtobusi pripeljali delavce. Nizkotni in sodobnega podjetja nevredni so salonitovi pritiski na lastne delavce, ki se bodo morali v delovnem času na zahtevo svojega delodajalca udeležiti protesta proti predlogu zakona, ki bo bistveno zmanjšal strupene emisije in pozitivno vplival na zdravje ljudi. Ob tem dodajajo, da Salonit Anhovo ni edina slovenska cementarna. Salonit Anhovo je cementarna v tuji, avstrijsko-italijanski lasti, ki v Sloveniji opravlja umazano, a hkrati izjemno dobičkonosno dejavnost na račun našega zdravja in okolja: "Nedostojne in abotne so trditve društva OZA, ki protestira celo proti prizadevanjem zdravnikov za izboljšanje stanja okolja in zdravja ljudi. Pozitivne učinke predloga novele zakona bodo prinesle olajšanje tudi in predvsem azbestnim bolnikom, ki jih je v našem okolju nešteto. Ob tem pa organizacija, ki naj bi se zavzemala za njihovo dobrobit javno in brezsramno zatrjuje, da se nočejo ukvarjati s strokovnimi zadevami." 

Predlog novele zakona v celoti sledi pozivu skoraj 600 slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, ki so pred leti pozvali odločevalce, naj mejne vrednosti za vsakršno obremenjevanje okolja določijo po meri zdravja ljudi in ne po meri onesnaževalcev, so  še spomnili.