Slovenija

Stroligo o preiskavi v Orionu

Ljubljana, 06. 02. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V zvezi s preiskavo domnevno sumljivega poslovanja finančne družbe Orion, smo se v studiu 24ur pogovarjali Klaudijem Stroligom, z direktorjem Urada za preprečevanje pranja denarja.

Kaj konkretno boste preiskovali v zadevi Orion? Samo neprijavljene gotovinske transakcije nad pet milijonov tolarjev ali še kaj več?

Klavdijo Stroligo
Klavdijo Stroligo FOTO: POP TV

Orion in z njim povezana podjetja so zavezanci po zakonu o preprečevanju pranja denarja, zato so dolžni vse določbe tega zakona in podzakonskih aktov izvajati. Eno od teh določil je tudi sporočanje gotovinskih in sumljivih transakcij. Lahko povem, da takih sporočil s strani Oriona nismo dobili. Zato bomo seveda pogledali, kako je v teh podjetjih z izvajanji teh in drugih določb zakona, o identifikaciji strank in podobno.

Odkrivanje morebitnih goljufij ali obračunavanje oderuških obresti ne sodi pod vašo pristojnost?

Ne. Za to sta pristojna policija in državno tožilstvo.

Zakaj ste se primera Orion lotili šele sedaj? Od Urada za preprečevanje korupcije naj bi dokumente o poslovanju te finančne družbe dobili že pred slabim letom. Zakaj niste ukrepali takrat?

Dva dopisa smo dobili od Urada za preprečevanje korupcije maja in novembra lansko leto. Najprej, formalnopravno Urad za preprečevanje korupcije ni tisti izmed organov, ki so določeni v našem zakonu, na podlagi katerih lahko začnemo obravnavati zadeve. In tudi če bi jo želeli obravnavati, je ne bi smeli. Drugič, v teh materialih ni bilo nič takega, kar bi kazalo na sum pranja denarja, da bi lahko začeli to obravnavati.

Kaj lahko storite, če ugotovite, da gre res za sum pranja denarja oz. kaznivega dejanja? Ali ima Urad sploh kakšno represivno pooblastilo?

Da. Urad je organ odkrivanja, torej ni organ pregona, ni organ dokazovanja in preiskovanja ampak organ odkrivanja. Imamo eno represivno pooblastilo. To je pooblastilo, da lahko v primeru, ko ugotovimo, da je podan utemeljen sum pranja denarja, začasno zaustavimo katerokoli transakcijo v Sloveniji, za čas do tri dni. Od tukaj dalje pa seveda nastopa tožilstvo in sodišče in pa seveda policija s svojimi pristojnostmi.

Lani ste preiskovali skoraj 80 zadev, med njimi kar nekaj odmevnih primerov, od koprskega župana do banke SIB. V kolikih ste potrdili sum kaznivih dejanj in kako so se zadeve nato odvijale naprej?

Res je. V vseh teh, recimo jim odmevnejših zadevah, je urad sodeloval na pobudo ali pa na osnovi podatkov, ki smo jih dobili v skladu z zakonom. Praviloma je bila pobudnca policija, kriminalistična policija, in svoje ugotovitve smo posredovali policiji in državnemu tožilstvu. Šlo je za različne sume, za ugotovitve, ki so se nanašali na sume pranja denarja pa tudi za informacije, ki smo jih podali tem organom, v zvezi s sumom zlorab položaja, v zvezi s sumom podkupninskih kaznivih dejanj in tudi davčnih zatajitev.

So bila torej vsa ta vaša odkritja upoštevana?

Seveda, nekatera že. Recimo v zadevi Šuštar so že predmet končane preiskave, in seveda čakajo zdaj na odločitev tožilstva ali bo vložilo obtožnico zoper osumljence. V nekaterih drugih zadevah so bili uvedene preiskave, spet v drugih zadevah pa je to še predmet obravnave pri policiji in državnem tožilstvu.

Se pa stvari premikajo?

Upam.

SORODNI ČLANKI