Strokovnjakinji o potezah ministrstva: Učne pomoči, kot take, ne bo več. Ukradli so jo otrokom!

Ukrep ministrstva za izobraževanje, ki začasno ukinja financiranje učne pomoči otrokom s posebnimi potrebami, je po besedah zdravnice dr. Marte Macedoni Lukšič škandal, ki opozarja, da je z zmanjševanjem dodatne strokovne pomoči začelo že ministrstvo za izobraževanje v prejšnji sestavi. Kot pravi, sta Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in nato sprejet pravilnik določila, da mora biti najmanj ena ura dodatne strokovne pomoči v obliki svetovalne storitve. "Ker pa ministrstvo ni zagotovilo zanjo plačila, se v glavnem ne izvaja in se tudi ne ve točno, kaj s to uro. Enako se bo zgodilo zdaj z učno pomočjo," je prepričana Macedoni Lukšičeva. "Gre torej za radikalne reze v pomoč učencem s posebnimi potrebami in bistveno poslabšane pogoje za vključevanje teh otrok v redno osnovno šolo."

Podobnega mnenja je tudi specialna pedagoginja mag. Katarina Kesič Dimic, ki je ena prvih, ki je javnost opozorila na ukrep ministrstva za izobraževanje, in sicer z objavo na svojem blogu. Na vprašanje, ali se država sploh zave, kakšno nepopravljivo škodo dela našim otrokom, Kesič Dimiceva odgovarja: "Otroke s posebnimi potrebami opredeljuje in ščiti Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP). Opredeljuje jih še vedno, koliko pa jih ščiti, se je ta teden postavilo pod velik vprašaj."

Otroci, ki so prepoznani in usmerjeni kot otroci s posebnimi potrebami, imajo v rednih oblikah izobraževanja pravico do prejemanja dodatne strokovne pomoči s strani specialnega/socialnega pedagoga (pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir in motenj) in/ali učitelja ustrezne strokovnosti (učna pomoč). V začetku tega tedna so šole dobile okrožnico ministrstva za šolstvo, da se ukinja plačevanje ur učne pomoči učiteljem (ki se je do zdaj plačevala po realizaciji). Kot dodatno pojasnilo je bilo navedeno, 'da morajo šole te ure kljub temu izvajati na podlagi odločb o usmeritvi' in da naj se učna pomoč začne izvajati 'čim več skupinsko, če odločbe to dopuščajo'. To konkretno pomeni, da bodo otroci, ki imajo v odločbah zapisano pod obliko dela individualno ali skupinsko v manjših skupinah, avtomatično pristali v skupinah. Kako majhne bodo, bo odvisno od 'zagotavljanja v skladu s šolsko organizacijo dela'," opozarja Kesič Dimiceva in dodaja, da si bo to zdaj lahko vsaka šola razlagala po svoje. "Nekateri učenci bodo pristali v dvojicah, trojicah, spet drugje pa kar v manjšem razredu. Kakšne so težave posameznega otroka, tokrat ne bo najbolj merodajno, saj se bo skušalo brezplačno delo razumljivo optimizirati."

"Zanimivo bo tudi opazovati, kako heterogene skupinice bodo nastajale. Učna pomoč je namenjena individualnim pristopom ravno zaradi heterogenosti otrok s posebnimi potrebami. Večje šole bodo verjetno skušale zagotoviti homogenost vsaj po starosti otrok, manjše pa bodo morale v skupine vključiti tudi otroke različnih starosti," opozarja specialna pedagoginja.

Otrokom se jemlje z veliko žlico

"Da so otroci s posebnimi potrebami posebni, jim priznava sam zakon. Okrožnica z ministrstva ohranja načelo, da se ne bo nič jemalo, kar pa je čista neresnica. Strašansko velika razlika je, če se učitelj eno uro posveča samo tebi ali pa še trem, štirim poleg tebe. Zato se v realnosti otrokom jemlje – z veliko žlico," opozarja Kesič Dimiceva in dodaja: "Tudi, če bodo šole na svoj način nekako uspele reorganizirati učno pomoč, je, kot take, ne bo več. Ukradli so jo otrokom."

Kako združiti nezdružljivo?

Kesič Dimiceva opozarja, da bi lahko bile po sprejetem ukrepu o zaustavitvi financiranja v praksi male skupinice videti tako: "Jurček, Špelca in Janezek so vsi učenci zadnje triade manjše primestne šole in vsi po odločbi o usmerjanju prejemajo eno uro učne pomoči učitelja matematike. Do zdaj je vsak imel pri taistem učitelju individualno uro, zdaj bodo delali v trojicah."

"Jurček je učenec 7. razreda. Zaradi cerebralne paralize hodi s pomočjo hodulje. Ima epileptične napade in je usmerjen kot dolgotrajno bolan učenec. Predpisano ima močno medikamentozno terapijo. Kot posledica terapije je vsako jutro bolj neodziven, počasen, utrujen. Hitro izgubi rdečo nit dogajanja, zaradi pogostih hospitalizacij je večkrat odsoten in ima pojmovne vrzeli. Je bister, a za razumevanje potrebuje počasno razlago, veliko skic in prikazov. Pri delu se hitro utrudi. Špelca je učenka 8. razreda. Ima disleksijo. Težave ima pri določanju odnosov, pri sledenju vrstnemu redu ali postopkom pravil (zaporedja, pisno računanje), težko si zapomni nepovezana dejstva (neavtomatizirana poštevanka), zmedena je pri rokovanju z desetiškim sistemom. Je slabo organizirana, še vedno ima težave z analogno uro, obrača števke, pod časovnim pritiskom slabše računa. Janezek je učenec 9. razreda. Je učenec z motnjo ADHD. Zelo slabo je organiziran, njegov zvezek je neurejen. Je impulziven, prehitro rešuje in slabo prebere navodila. Še posebej pri matematiki uporablja bližnjice in izpušča zapis postopkov, zaradi česar rezultat na koncu ni ustrezen. Svojega rezultata nikoli ne preveri. Je pogosto nestrpen, težko počaka. Hitro se odklopi, ne posveča se drobnim detajlom, kar pri matematiki pomeni, da – (minus) lahko postane + (plus). Delovni spomin je šibak, notranji govor je slabo razvit."

Trije popolnoma različni otroci, ki so upravičeni do iste stvari - kakovostne učne pomoči. Pa jo bodo v primeru združevanja dobili? "Kako bodo v isti skupini delali Jurček, Janezek in Špelca? Mislim tako, da bodo imeli od dela neko korist, ne le zabeležke v šolskem dnevniku, da je izvedba opravljena. Izvedba ure z otrokom s posebnimi potrebami ne pomeni, da samo predavamo. Uro smo izvedli, če nas je otrok razumel. Če prihaja na pot razumevanja in samostojnega reševanja," pravi Kesič Dimiceva, ki se sprašuje: "Ali je koristno, da bi od teh treh učencev vsak imel sam pravico delati matematiko z učiteljem? Ali je prav, da enkrat na teden dobijo oseben stik z učiteljem? Ali je prav, da tudi učitelj dobi oseben stik z njimi? Biti učitelj v razredu ni isto, kot poučevati otroka s posebnimi potrebami na individualni ravni. Ko enkrat spoznaš, kako se ti otroci odzivajo, koliko truda vložijo in kako malo lahko potem pokažejo, jih začneš lažje razumeti tudi kot učitelj v razredu. In ne samo njih, vse druge. Tudi kot učitelj, osebnost, obogatiš. Zdaj bo vse stlačeno in pomečkano ter konfuzno. Vsi bodo še bolj pod časovnimi pritiski. In tudi učitelji se bodo počutili neuspešne."

Kaj bodo učenci s posebnimi potrebami s tem ukrepom poželi?

"Veliko odpora, zgražanja in negativne nastrojenosti. V teh zadnjih letih se je veliko delalo na izobraževanju in senzibilizaciji učiteljev za delo z učenci s posebnimi potrebami. Marsikdo bo svojo jezo nehote prevalil na otroke, ker jo na avtorje okrožnice ne more. In najšibkejši bodo postali še bolj ranljivi. Kaj pa se dogaja z ranljivimi osebki v družbi, pa vemo. Kaj hitro zaidejo po poteh, ki žal niso perspektivne," je prepričana Kesič Dimiceva. Ta ukrep bo imel dolgoročne posledice, ki bodo državi prinesli veliko večje stroške. Privarčevanih 3,3 milijona evrov, kolikor si od zaustavitve financiranja obeta ministrstvo, je le kapljica v morje stroškov, ki jih bo ta ukrep prinesel s seboj.