Strokovnjaki: Slovenija je lahko zadovoljna, a zdaj 'ni prostora za čustva'

Slovenija je lahko predvsem zadovoljna, da je s sodbo arbitražnega sodišča meja dokončno in pravno zavezujoče določena, ocenjuje profesorica mednarodnega prava Vasilka Sancin. Je pa jasno, da je razsodba kompromis, torej je nekje bolj v korist Slovenije, nekje pa Hrvaške. 

Vsekakor pa je Slovenija dosegla svoj bistven strateški interes, in to je neoviran in nenadzorovan dostop do odprtega morja, je dodala.

Kot je pojasnila, ta omogoča, da ladje in letala vseh držav nemoteno in nenadzorovano plujejo in letijo iz Slovenije proti odprtemu morju. Pri danes predstavljenem režimu na tem območju stika pa gre po njenih besedah za zelo kompleksno rešitev in bo treba še natančno preučiti, kaj dejansko to pomeni.

Druga pomembna zadeva pa je, da je Slovenija dobila večino Piranskega zaliva, je še poudarila Sancinova.

Možne so različne interpretacije ''stika''

Pravnica Dominika Švarc Pipan določitev območja, po katerem ima v skladu z arbitražno razsodbo Slovenija dostop do mednarodnih voda, interpretira kot "določitev dejanskega neposrednega fizičnega stika med slovenskim teritorialnim morjem in odprtim morjem oziroma območjem, kjer velja režim, de facto identičen tistemu, ki velja na odprtem morju".

Po mnenju strokovnjakinje za mednarodno pravo 2,5 navtične milje širok koridor, ki ga je določilo arbitražno sodišče, ni del hrvaškega teritorialnega morja. "Seveda zna priti tu do različnih pravnih interpretacij, a meni po branju sodbe se zdi povsem jasno, da ne gre za teritorialno morje nobene države, ampak dejansko za nek poseben režim, ki ni pod popolno suverenostjo niti ene niti druge države," je izpostavila.

S tem pa je sodišče naredilo "genialno potezo, vede ali nevede, tudi v tem smislu, ker imajo zdaj na tem območju enake pravice (svobodo plovbe, preletov...), ki veljajo v odprtem morju, tudi tretje države. In to zna prispevati k temu, da bodo imele sedaj tretje države bolj oprijemljiv, konkreten interes, da si prizadevajo za to, da bo Hrvaška spoštovala ta režim in predvsem, da bodo reagirale, če ga Hrvaška ne bo spoštovala".

Hkrati se ji tudi zdi, da se bo Hrvaška čutila nekoliko bolj primorana ta režim spoštovati, ne povzročati incidentov in problemov v tem območju, glede na to, da so sedaj vpletene tudi tretje države.

Odgovor na vprašanje, ali je določitev stičnega območja torej to, kar je Slovenija želela, ko je v arbitražni sporazum zapisala, da morajo sodniki določiti t.i. junction, je odvisen od tega, koga v Sloveniji vprašate, je dejala Švarčeva. "To je nek inovativen način reševanja spora. Meni se zdi pravičen," je dejala in dodala, da je bilo inovativen način reševanja tudi pričakovati, glede na to, da sta Slovenija in Hrvaška sodišču dali na voljo izredno širok pravni okvir odločanja, torej ne le striktno v skladu s črko mednarodnega prava, ampak tudi upoštevaje dobrih medsosedskih odnosov in načela pravičnosti.

"Sem pravzaprav kar pričakovala neko kreativno rešitev in nisem presenečena, da ta rešitev ni identična niti tisti, ki jo je predlagala Hrvaška niti tisti, ki jo je predlagala Slovenija," je dejala in dodala, da se ji zdi sodba tudi izredno dobro pravno obrazložena.

Na omenjenem stičnem območju sicer ribiči ne bodo imeli pravice ribolova, saj s sodbo določene pravice ne vključujejo izkoriščanja naravnih virov, je pojasnila.

Dobili več kot izgubili

Švarc Pipanova ob tem ocenjuje, da je Slovenija z odločitvijo arbitražnega sodišča lahko zadovoljna, "mislim, da smo veliko več dobili kot izgubili". "Na prvi pogled se mi zdi razsodba dokaj pravična, tako glede kopenske kot morske meje, kjer se mi zdi, da smo veliko pridobili, četudi se nekaterim zdaj zdi, da temu ni tako," je dejala.
Prav zato se glede kopenske meje lahko pričakuje nezadovoljstvo na tistih območjih, kjer so prebivalci padli na drugo stran meje. "Zdi se mi, da smo izgubili območja, za katera je bilo pričakovati, da jih bomo in čisto nič več. Sama sem pričakovala, da bomo izgubili območja Razkrižja, Trdinov vrh in območje ob vzhodnem delu reke Dragonje," je pojasnila pravniški vidik.

Slovenija je lahko zadovoljna, je dejal Pavliha

Tudi profesor mednarodnega pomorskega prava Marko Pavliha je ocenil, da je Slovenija lahko zadovoljna, saj so naloge iz arbitražnega sporazuma izpolnjene. Sodišče je bilo po njegovih besedah precej kreativno, "zlasti pri dostopu do odprtega morja prek koridorja, ki je nekakšen unikum".

Pavliha je opozoril, da zdaj pri razsodbi arbitražnega sodišča "ni prostora za čustva". "Ker je Slovenija verodostojna država, članica EU in ZN ter drugih mednarodnih organizacij, mora arbitražno odločbo dosledno spoštovati in jo v šestih mesecih uresničiti in hkrati apelirati na mednarodno skupnost, da ravna tako kot Nemčija, da torej z diplomatskimi sredstvi prisili Hrvaško, da se tudi obnaša kredibilno in da odločbo spoštuje, kakršnakoli že je."

Dejal je, da je značilnost takšnih odločb, "da niso za nobeno stranko ne pretirano dobre ne pretirano slabe". Ključnega pomena pa bo po njegovih besedah, "da bo vsa slovenska politika in stroka složna, da gre za del mednarodnega prava in da je to treba spoštovati".

"Ni toliko, kot je Slovenija zahtevala v svojem memorandumu, a stik je določen, kot je moral biti po arbitražnem sporazumu, in tudi meja ne poteka po sredini Piranskega zaliva, ampak je večji del slovenski," je Pavliha povzel razsodbo o meji na morju.

"Arbitražno sodišče je pokazalo dobršno mero kreativnosti, zlasti kar se tiče dostopa do odprtega morja prek koridorja, ki je res nekakšen unikum," je ocenil.

"Na eni strani gre za kombinacijo de jure statusa hrvaških voda, de facto pa gre za režim statusa mednarodnih voda - z drugimi besedami Hrvaška ne bo smela zaustavljati ladij, ki bodo plule z odprtega morja v luko Koper ali luko Trst, kot bi lahko, če bi ladje plule prek njenih teritorialnih voda. Ni režima škodljivega ali neškodljivega prehoda in to je dobro, za to si je Slovenija prizadevala. Ni pa dobro, da v tem koridorju slovenski ribiči ne bodo mogli loviti oz. izkoriščati drugih bogastev," je povedal Pavliha in dodal, da gre za nek kompromis.

Režim v tem območju stika Slovenije z odprtim morjem je tako po njegovih besedah "podoben ali identičen mednarodnim vodam".

Glede vprašanja, ali je to tisti stik, ki si ga je Slovenija želela, torej "teritorialni stik z odprtim morjem", je po njegovih besedah še preuranjeno za ocenjevati. "A kakršnakoli interpretacija, da arbitraža svojega dela ni opravila tako, kot je bilo pričakovano, ne bi bila korektna," je opozoril tudi v luči sklepa državnega zbora iz leta 2013, da Slovenija ne bo spoštovala odločitve sodišča, če ta stik z odprtim morjem ne bo teritorialni stik.

"Če bo slovenska stroka ali tudi politika začela uporabljati take argumente, bomo zelo hitro zdrknili na hrvaško pritlehnost in potem dejansko bo tudi verjetno nam obrnila hrbet tudi mednarodna skupnost," je še opozoril Pavliha.

Veliko poguma za ureditev meje na kopnem

Glede meje na kopnem, ko so nekatere vasi pripadle Sloveniji, druge pa Hrvaški, je Pavliha ocenil, da "bo zdaj potrebnega veliko poguma, takta in tudi umirjenosti, da se bodo meje uredile tako, kot jih predvideva arbitražni sporazum". "Težko bo. Prvi odzivi so jasno ponekod verjetno pozitivni, drugod je razočaranje, predvidevam, da tudi na levem bregu Dragonje," je dodal.

"Kot pravnik moram arbitražno odločbo spoštovati - odločitev sodišča je dokončna. Gre za mednarodno pravo, ena od pomanjkljivosti pa je, da nima sredstev izvršbe. A ravno zato je toliko bolj pomembna neka etična, verodostojna drža vseh vpletenih članic in tudi širše skupnosti," je še dejal Pavliha.

Opozoril je, da bodo to odločitev arbitražnega sodišča morale spoštovati tudi druge države. "Zato se mi zdi ključnega pomena, da države ravnajo tako, kot je to že storila Nemčija s svojo diplomacijo. In vztrajajo, da Hrvaška striktno spoštuje odločitev sodišča in, kot se je izrazil nemški veleposlanik v Zagrebu, da ohranja integriteto mednarodnega pravosodja," je še poudaril Pavliha.

Ravno danes se je mudil v Bosni in Hercegovini in kot je dejal, so tam pozorno spremljali odločbo arbitražnega sodišča. "Povsod Hrvaška vsiljuje nek drug način reševanja sporov. To ne vliva zaupanja, zato vsi poudarjajo, da je toliko bolj pomembno, da bo ta arbitražna odločba neke vrste precedens, ki bo služil za reševanje drugih sporov. A ne samo na območju bivše Jugoslavije, ampak tudi sicer," je še dejal.