Potem ko smo v začetku tedna poročali, da je vlada sprejela novo uredbo o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, se je zdaj odzvala še strokovna skupina Odgovorno do prostora!, ki je prepričana, da je novela izjemno škodljiva za dolgoročni razvoj Slovenije, zato bi bilo njeno izvajanje nujno treba zadržati.
Kot pojasnjujejo strokovnjaki, je vlada v odhajanju 28. februarja 2013 sprejela novo uredbo o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, ki po mnenju strokovne javnosti predstavlja nov korak v razkroju slovenskega sistema urejanja prostora in dokazuje skrajno stopnjo razhajanja med strokovno in politično javnostjo. Opozarjajo, da se je strokovna in širša javnost z rešitvami nove uredbe lahko seznanila šele po javni objavi v uradnem listu.
Skupina Odgovorno do prostora! uveljavitvi nove uredbe odločno nasprotuje in zahteva, da vlada zadrži izvajanje nove uredbe ter jo v najkrajšem možnem času v celoti odpravi. "O novih rešitvah naj minister odpre javno in ustrezno strokovno podprto posvetovanje, ki bo vodilo do vsesplošno bolj sprejemljivih rešitev," še opozarjajo.
Ministrstvo: Javna razprava je bila
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor očitke, da ni bilo javne razprave, zavrača. "Osnutek uredbe je bil objavljen na spletni strani ministrstva 14. septembra 2011, javna razprava pa je potekala 30 dni. V razpravo je bila vključena vsa zainteresirana strokovna in splošna javnost. Mnenja, predloge in pripombe so poleg resornih ministrstev, upravnih enot, občin in drugih pristojnih služb podale tudi strokovne organizacije, kot so Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, skupina Odgovorno do prostora ter druge organizacije, ki delujejo na področju graditve in urejanja prostora, pripombe pa so bile posredovane tudi s strani investitorjev, podjetij in fizičnih oseb," navajajo na ministrstvu.
Po mnenju strokovne javnosti pa rešitve nove uredbe lahko vodijo do primerov nevarne gradnje, ki lahko ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma okolico. Prav tako opozarjajo, da uredba ni zapisana v pravnem jeziku države Slovenije, saj nezahtevni in enostavni objekti v njej niso klasificirani po zahtevah uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, kar pomeni, da teh objektov ne bo mogoče v celoti evidentirati in podatkov o njih ne zbirati, obdelovati, analizirati ali posredovati na standardiziran način. Prav tako opozarjajo, da je z novo uredbo vlada posegla v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj je kar sama določila pogoje za umeščanje posegov v prostor.
Glede morebitnih kršitev na ministrstvu odgovarjajo, da so tudi v primeru enostavnih in nezahtevnih objektov ter izvedbe vzdrževalnih del predpisani inšpekcijski nadzor, prekrški in globe, ki se izrečejo v primeru kršitev zakona. Glede na navedeno ni mogoče trditi, da bo ogrožena varnost objektov in da bo to negativno vplivalo na krajino, opozarjajo na ministrstvu.
Kot smo poročali, naj bi se z novo uredbo v Sloveniji bistveno povečale možnosti za gradnjo objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (enostavni objekti za 35 odstotkov) in za katere se lahko izda gradbeno dovoljenje brez projektne dokumentacije (nezahtevni objekti za 50 odstotkov). Uredba bo tako uvedla neke vrste "mini legalizacijo".
Vsa odgovornost na ramenih investitorjev
Strokovnjaki opozarjajo, da vrste in značilnosti nezahtevnih in enostavnih objektov v novi uredbi presegajo vse razumne meje, hkrati pa država odgovornost za njihovo varnost oz. morebitno škodo, ki so jo doslej nosili projektanti kot nosilci specialističnih znanj, prenaša na investitorje. Z novo uredbo so kot nezahtevne ali enostavne gradnje dopuščene tudi gradnje, ki so večetažne, športna igrišča v velikosti do 10.000 kvadratnih metrov, zidanice do velikosti 80 kvadratnih metrov, stavbe s površino do 150 kvadratnih metrov in tudi ograje, visoke do štiri metre. Določila občinskih prostorskih načrtov pa veljajo le v primerih, ko so ugodnejša za investitorje.
Strokovna javnost se odziva tudi na trditve ministrstva, da se bodo z novo uredbo investicije pocenile, kar naj bi imelo pozitiven vpliv na trenutno gospodarsko situacijo. Tako pravijo, da je zelo težko oceniti, kako bodo novi seniki, zidanice, visoke ograje in podobni objekti brez strokovno pripravljene dokumentacije prispevali k izboljšanju gospodarskih razmer v državi, še nekoliko težje pa, kakšen bi bil lahko vpliv napovedane "mini legalizacije" na stanje nacionalnega gospodarstva.
S črnimi gradnjami zaznamovan prostor lahko brez dvoma predstavlja le izjemno omejen vir gospodarskega razvoja, opozarja skupina strokovnjakov in dodaja, da so mnogi predeli Slovenije prav zaradi zniževanja pomena strokovnega dela in neizvajanja ukrepov na področju urejanja prostora z nelegalno gradnjo že negativno zaznamovani.
V skupini Odgovorno do prostora so med drugimi predstavniki zbornice za arhitekturo in prostor, inženirske zbornice, inštituta za politike prostora, fakultet za arhitekturo in za gradbeništvo, oddelkov za krajinsko arhitekturo na Biotehniški in za geografijo na Filozofski fakulteti, društev krajinskih arhitektov ter urbanistov in prostorskih planerjev ter zveze geodetov.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.