Slovenija

'Stroški varnostnih sistemov so veliko manjši od posledic požara'

Ljubljana , 01. 02. 2025 07.00 | Posodobljeno pred 1 uro

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
24UR ZVEČER
Komentarji
2

Po četrtkovem grozljivem požaru v ljubljanskem dijaškem domu Ivana Cankarja, zaradi katerega se zaradi hudih opeklin dijak še vedno zdravi v ljubljanskem UKC-ju, se lahko dijaki, študenti in varovanci v domovih za ostarele upravičeno sprašujejo, kako varni so v prostorih, kjer živijo. Uradnih evidenc o požarni varnosti ni, smo pa po požaru izvedeli, da je kar polovica dijaških domov pri nas brez požarnega alarma in požarnih stopnic, aktivno požarno varnost pa ima le četrtina ljubljanskih študentskih domov. Strokovnjak za požarno varnost Aleš Jug meni, da bi morali predpise o požarni varnosti posodobiti in vsako stavbo prilagoditi tako, da je varna za uporabnike.

Kako je torej možno, da tako velika zgradba, v kateri živijo in spijo otroci, nima požarnega alarma in požarnih stopnic. Objekt je star okoli 50 let, ko so bili predpisi in standardi manj strogi, pojasnjuje strokovnjak za požarno varnost Aleš Jug z Zavoda za gradbeništvo. Po njegovem mnenju bi bilo treba prilagoditi objekt ciljni skupini, torej osebam, ki v stavbi prebivajo, in posodobiti požarno varnost. "Tudi po gradbenem zakonu je požarna varnost druga bistvena zahteva."

Grobe ocene kažejo, da varnostni sistemi stanejo med 20 do 50 evrov na kvadratni meter. In čeprav gre za drage sisteme, Jug izpostavlja, da so stroški takih sistemov veliko manjši od posledic, ki jih pustijo požari.

Težava v primeru požara v DIC-u je bila tudi, da so bil za rokovanje z gasilnimi aparati usposobljeni samo vzgojitelji, ki pa jih ponoči v domu ni. "Pravno formalno mora imeti tak objekt na 200 ljudi osebo, ki je vešča uporabe gasilnika, da lahko pomaga pri vodenju evakuacije, tudi ponoči. V tem primeru bi morali biti dve taki osebi," opozarja Jug in dodaja, da bi morala biti v domu nameščena naprava, ki avtomatsko pogasi požar.

V Sloveniji je sicer več dijaških domov, ki niso ustrezno protipožarno opremljeni. Koliko je torej stavb, kjer so prebivalci ali uporabniki dejansko ogroženi? Uradnih podatkov očitno sploh ni, a po oceni Juga je taka vsaj polovica starejših objektov, kot so dijaški domovi, domovi za starejše in večstanovanjski objekti.

Posledice po požaru bodo pri dijakih dolgotrajne. "Požar je ena večjih travmatskih motenj oziroma pritiskov. Lahko pričakujemo posttravmatski stres, ki bo lahko trajal kar nekaj časa, in to je dogodek, ki bo z njimi vztrajal."

Jug dodaja, da je odgovornost za tak dogodek treba poiskati. "Prvi odgovoren je ravnatelj tega doma, ki ima pooblaščeno osebo, ki mu o varnosti svetuje. Če to financira ministrstvo, so tudi oni soodgovorni. Zagotovo je odgovorna tudi država, če govorimo, da predpisi manjkajo in jih je treba posodobiti," pravi Jug, ki izpostavlja, da stroka že dolgo opozarja na pomanjkljivosti, pa se nič ne premakne.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

hobotnica1
01. 02. 2025 08.06
+2
Izgovor kaj je bilo pred 50 leti je nesprejemljiv. Prenašanje odgovornosti je pa dno vseh, ki so bili zadolženi, da bi to uredili že prej. Vsi so zreli za odstop od mi ministra navzdol.
motorist_mb
01. 02. 2025 08.00
+2