Stroka proti odcepitvi

Strokovni svet ljubljanskega Univerzitetnega Kliničnega centra (UKC) je ocenil, da bi moral klinični oddelek za revmatologijo še naprej delovati pod okriljem UKC. Kot je znano, so revmatologi zaradi nezadovoljstva s položajem oddelka ustanovili Inštitut za revmatologijo. UKC je akademska inštitucija, ki za izvajanje svojega poslanstva nujno potrebuje zastopanost vseh strok, je po seji strokovnega sveta povedala strokovna direktorica UKC Saša Markovič.

Strokovni svet je ugotovil, da je revmatologija v okviru kliničnega oddelka dosegla evropsko raven, ki mu ga je omogočil prav UKC. Ugotavljamo, da imajo v okviru UKC tudi razvojne možnosti za naprej, je povedala Markovičeva. Odhod stroke in privatizacija kliničnega oddelka za revmatologijo bi bil po njenem mnenju škodljiv za bolnike in za UKC. "Strinjamo pa se s stisko revmatologov, zato na zakonodajalca apeliramo, da se spremeni zakonodaja v takšni smeri, da bo delo v javnih zavodih bolj prožno potekalo," je še dejala.

Zares: Zahteva po pripravi načrta

Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je danes predstavila poslansko pobudo ministrici za zdravje Zofiji Mazej Kukovič v zvezi s prihodnjim statusom Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC v Ljubljani. Če bo ministrica izdala pozitivno mnenje za odcepitev tega oddelka, bodo poslanci Zares zahtevali takojšnji sklic nujne seje odbora za zdravstvo, je poudarila Oražmova in napovedala zahtevo po pripravi dolgoročnega in sistematičnega načrta ukrepov za sanacijo najbolj problematičnih oddelkov.

Kot je povedala, naj bi na pobudo Kliničnega oddelka za revmatologijo ljubljanskega UKC v naslednjih dneh sprejeli odločitev o zahtevi zaposlenih na oddelku po odcepitvi in podelitvi koncesije. "Pri tem gre za izjemno pomembno odločitev, saj bi bil to prvi takšen primer v okviru terciarnega univerzitetnega in kliničnega zavoda, imeti pa utegne dolgoročne posledice na UKC in javni zdravstveni sistem nasploh," je menila poslanka Zares in dodala, da so stanje in pogoji dela na omenjenem oddelku zelo slabi, na kar so zaposleni že dolgo časa brez uspeha opozarjali.

Pravih odgovorov ni

Po njenih besedah je sicer očitno, da v tem trenutku ni pravih odgovorov znotraj UKC, kako urediti razmere in zaposlenim, pa tudi bolnikom na številnih oddelkih, zagotoviti ustrezne pogoje za delo in zdravljenje, izobraževanje in podobno. Oražmova meni, da ni strategije in terminskega načrta ukrepov, niti ustreznega načrta sanacije, zato problemi kulminirajo zdaj na enem, zdaj na drugem oddelku, odgovori vodstva UKC pa ne dajejo občutka, da so se reševanja zapletene situacije sploh načrtno, sistematično in strokovno lotili.

Ob tem je poslanka Zares poudarila, da še vedno nimamo sprejete strategije razvoja zdravstvenega varstva in da še vedno ni sprejet načrt razvoja zdravstvene mreže. Brez teh temeljnih dokumentov si sprejemanja tako pomembnih odločitev na nobenem izmed specifičnih področij zdravstvenega varstva, še najmanj na najbolj vitalnem, terciarnem področju, kot nosilcem znanosti in raziskovanja, izobraževanja, razvoja, ne moremo dovoliti, je bila jasna Oražmova.

Ker so v zadnjih dneh cepitev UKC podprli tudi v Zdravniški zbornici Slovenije in se sliši vse več glasov, da se bo to tudi dejansko zgodilo, Oražmova ministrico za zdravje poziva, da pred sprejetjem dokončne odločitve dobro pretehta in preuči vse morebitne posledice morebitnega soglasja o takšni cepitvi UKC. Pri tem poslanka Zares opozarja, da glede na informacije o zelo zapleteni situaciji tudi na drugih oddelkih to lahko sproži plaz novih zahtev (ortopedija, hematologija, nefrologija, hipertenzija) in razpad kliničnega centra. Ocenila je, da "si vzorčnih primerov in eksperimentov, še zlasti na terciarni ravni, ne moremo privoščiti."

Kot je še dejala, so bili v Zares pozorni tudi na druga opozorila in nasprotovanja v zvezi s tem in sicer, da odcepitvi revmatologije nasprotuje tudi vodstvo UKC, še posebej njegova strokovna direktorica Aleksandra Markovič Predan. Prav tako se s tem ne strinjajo in opozarjajo na nekatere negativne posledice na Zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Oražmova je še spregovorila o stanju na Onkološkem inštitutu in poudarila, da ni problem samo v finančni konsolidaciji in izgubi, ampak v kritiki vodenja Onkološkega inštituta in odnosov po selitvi nove onkologije. Za kadrovske zadeve na Onkološkem inštitutu pa nosi polno odgovornost ministrstvo za zdravje, je še kritično ocenila Cveta Zalokar Oražem.

ZZS za osamosvojitev

Izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) je na seji obravnaval informacije o nameravani osamosvojitvi kliničnega oddelka za revmatologijo z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V izjavi za javnost so zapisali, da razumejo in podpirajo kolege revmatologe v bolnišnici Petra Držaja, ki poskušajo izboljšati pogoje dela na svojem kliničnem oddelku v korist svojih bolnikov.

Ali je predlagani model finančne in organizacijske osamosvojitve z ustanovitvijo zasebnega Inštituta za revmatologijo v resnici najboljša rešitev, v ZZS ne morejo ocenjevati, ker jim manjkajo natančnejši podatki o predvidenih odnosih z UKC, pa tudi opis predvidenega delovanja Inštituta za revmatologijo.

Po vsej verjetnosti pa bi bilo poslovanje manjše organizacijske enote bolj učinkovito predvsem v smislu boljšega upravljanja s sredstvi, kar bi pomenilo tudi pomembno korist za bolnike, menijo v ZZS in dodajajo, da bi boljša organiziranost, posodobljeni ambulantni prostori in možnost motiviranja zdravstvenih strokovnjakov zagotovo povečala storilnost in s tem skrajšala čakalne dobe.