'Ključne spremembe novega gradbenega zakona so izjemno škodljive'

Zakonodaja je usmerjena k birokratski razbremenitvi, poenostavitvi in pospešitvi postopkov umeščanja v prostor in gradnje objektov, je pred nedavnim na novinarski konferenci ministrstva zagotovil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Zagotovil je, da pri poenostavitvah in skrajševanju postopkov pridobivanja gradbenega dovoljenja ne posegajo v "razmeroma visoke" standarde varovanja okolja in narave ter pravico sodelovanja javnosti v postopkih, ko to opredeljujejo aarhuška konvencija in evropske direktive.

V zbornici pa so v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da je bila javna razprava o osnutku zakona zaključena septembra lani, medresorska razprava pa maja letos. "Ključne konceptualne spremembe zakona so bile narejene po zaključeni javni razpravi, torej brez preverjanja rešitev v javnosti," so poudarili.

Stroka v zbornici je prepričana, da bo predlog zakona, da za manjše rekonstrukcije ni potrebna prijava gradnje, povzročil, da posegi v konstrukcijo ne bodo evidentirani in kumulativni učinek prebojev v nosilni konstrukciji ne bo mogel biti preverjen. Hkrati se bodo v večini primerov manjše rekonstrukcije po novem izvajale zgolj na podlagi mnenja pooblaščenega gradbenega inženirja, tudi če gre npr. za preboj požarne stene.

'V predlog zakona je vključeno preprečevanje možnosti udeležbe arhitektov kot vodij gradnje'

Zmotilo jih je tudi predvideno ukinjanje zahtevane strokovnosti za vodjo projektiranja. Osnutek zakona, ki je bil v javni obravnavi, je zahteval, da je vodja projektiranja za stavbe praviloma pooblaščen arhitekt, za gradbeno inženirske objekte pa pooblaščeni inženir primerne stroke, sprejeti predlog zakona pa predstavlja močan zasuk v smer deregulacije poklicev, so opozorili.

V zbornici so spomnili, da je v predlogu zakona vključeno preprečevanje možnosti udeležbe arhitektov kot vodij gradnje. To pomeni, da bodo gradnjo lahko vodili izključno predstavniki strok, ki jih zastopa Inženirska zbornica Slovenije. "Gre za veliko spremembo, ki lahko v prihodnjih letih naredila ogromno škodo gospodarstvu, saj je v prihajajočih generacijah premalo študentov gradbeništva, ki bi lahko pokrili vse zahteve slovenske gradbene industrije za vodje gradnje, s čimer bodo v izraziti prednosti tuje gradbene firme," so navedli.

Med spornimi rešitvami so izpostavili tudi predvideno ukinjanje obveznosti javnih projektnih natečajev, ki, tako v zbornici, predstavljajo najbolj kakovosten, transparenten in demokratičen način preverjanja rešitev za umeščanje večjih javnih objektov v prostor.

Novo je tudi predvideno ukinjanje vodilnega načrta ter uvajanje zbirnega načrta in zbirnih prikazov, kar naj bi privedlo do novih zastojev v upravnih postopkih.

'S tem je privilegirana peščica največjih birojev'

In medtem ko osnutek zakona, ki je bil v javni razpravi, BIM-tehnologije ni niti omenjal, končno besedilo predloga obveznost projektiranja v tej tehnologiji predvideva za veliko skupino pomembnejših objektov: protokolarne objekte, objekte diplomatskih in konzularnih predstavništev, mnoge športne in kulturne objekte, itd. "S tem je privilegirana peščica največjih birojev," so kritični v zbornici.

Prepričani so, da vladna potrditev ključnih konceptualnih sprememb po zaključeni javni razpravi, brez sodelovanja strokovne in druge javnosti, s še vedno objavljenim napačnim besedilom predloga na strani e-demokracija, predstavlja kršenje več načel resolucije o normativni dejavnosti.

Vlado zato pozivajo, da v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor končni predlog zakona ponovno vrne v javno obravnavo ter "s tem omogoči transparentno in demokratično razpravo o predlaganih rešitvah zakona".