Stres in druge obremenitve na delovnem mestu vplivajo na delovno uspešnost zaposlenega, dolgotrajna izpostavljenost stresu pa se lahko razvije v poklicno izgorelost. To je pokazala tudi slovenska raziskava, ki je bila izvedena med delavci v zdravstvu. Njene rezultate je na tretjem Mednarodnem simpoziju o zdravem življenjskem slogu predstavil Alojz Ihan, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije in profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinske fakulteti Univerze v Ljubljani.
’Krepitev zdravja delavcev v zdravstvu’ je prva bolj obsežna raziskava obremenjenosti slovenskih delavcev v zdravstvu. Raziskava, ki so jo izvedli, se je opirala na raziskavo, ki je bila izvedena v ZDA na Mayo kliniki med anesteziologi, ki so začeli svoj staž. V slovenski raziskavi je sodelovalo 80 zdravstvenih delavcev, od tega 40 zdravnikov - družinski zdravniki in anesteziologi - ter medicinske sestre, ki delajo na kirurgiji.
Kot je pojasnil Ihan, so bili povod za izvedbo raziskave podatki o izgorelosti in prezgodnji umrljivosti pri zdravnikih. Zdravniki so tudi bolj izpostavljeni tveganju za samomorilnost, med zdravniki je namreč kar dvakrat več samomorov kot med običajno populacijo, je pojasnil Ihan.
Ihan poudarja, da rezultati raziskave niso alarmantni, so pa indikativni. Raziskava je namreč razkrila, da je obremenitev z delom povezana s pogostostjo napak, ki jih delajo zdravniki. Pri tem pa je izredno pomembno fizično stanje posameznega zdravnika – zdravniki, ki so obremenjeni, a so hkrati v dobri fizični kondiciji, niso poročali o napakah na delovnem mestu. Stopnja stresa je torej povezana tudi s tem, koliko je posameznik aktiven.
Večja stopnja stresa pri medicinskih sestrah
Po izsledkih raziskave so medicinske sestre in družinske zdravnice podobno obremenjene po številu ur, ki jih opravijo, a biološki in imunološki markerji kažejo na večjo stopnjo stresa pri medicinskih sestrah.
Ugotavlja, da je to po eni strani povezano tako s tem, da imajo medicinske sestre manj avtonomije pri svojem delu, so v slabšem ekonomskem položaju, nimajo možnosti, da bi se odmaknile od naporov, manj imajo tudi možnosti za določanje aktivnosti zunaj delovnega časa, kar je povezano z njihovim ekonomskim položajem. Posameznik lahko sicer določene napore uspešno premaguje v mladosti, a če se na isti ravni napori vlečejo do 50. ali 60. leta, bo verjetno zbolel, pojasnjuje Ihan.
Stres se je v zadnjih 30 letih podvojil
Tudi Matej Tušek s Fakultete za šport ugotavlja, da se je stres v zadnjih 30 letih podvojil, medtem ko se obrambni mehanizmi telesa na stres niso bistveno spremenili. Tako trdi, da moramo v novem okolju, kjer je posameznik podvržen večjemu stresu, spreminjati svojo obrambo. Ker je stres stvar subjektivne percepcija, je treba vplivati na okolje tako, da bo ta percepcija stresa manjša.
Po njegovih besedah so delovne organizacije tiste, ki je v veliki meri vplivajo na to, da "vsota stresov ni tako velika, da bi lahko to vplivalo na učinkovitost, delo, zadovoljstvo in razvoj bolezni".
'Redna telesna aktivnost je pravzaprav preventivna medicina'
Vseeno pa lahko vsak posameznik z gibanjem pomembno vpliva na zmanjševanje stresa. Ali kot pravi direktor oddelka za kardio-rehabilitacijo in wellnes na ameriški Mayo kliniki Robert Scales, je redna telesna dejavnost pravzaprav preventivna medicina. Telesno aktivni ljudje podaljšujejo svoje življenje in doživijo več zdravih let življenja.
KOMENTARJI (159)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.