Strel podprl Peterleta

Evropski poslanec Lojze Peterle, ki je že pred meseci napovedal kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah, je z dosedanjim potekom dogodkov in odzivom ljudi, s katerimi se srečuje po Sloveniji, zadovoljen. Lista za Slovenijo, ki je nastala kot podpora Peterletovi kandidaturi, je vsak dan daljša, poleg posameznikov so se ji pridružile tudi nekatere fundacije in asociacije, je povedal nosilec liste Ivo Boscarol. Svojo podporo sta Peterletu izrekla Gianni Rijavec in Martin Strel.

Boscarol je poudaril, da ni mogoče govoriti, da je Peterle strankarski kandidat, saj se je zavestno odločil, da kandidira na listi državljank in državljanov, so pa podpore političnih strank zelo veseli. O morebitni podpori še kakšne stranke, poleg treh pomladnih, ki so njegovo kandidaturo že podprle, pa je Peterle dejal, da je bila z nekaj strani izražena želja po pogovorih, pri čemer pa ne gre le za politične stranke na državni ravni, ampak tudi za kakšno občinsko listo, neodvisnega župana. Več bo lahko povedal, ko bodo opravljeni konkretni pogovori.

Peterle tudi ne vidi delitve in potrebe, da bi se sedaj, ko kandidira nekdo s pomladne strani, govorilo o blokovstvu. Nobene volitve doslej se niso končale na blokovski način; če bi govorili o blokih v klasičnem smislu, ne bi mogel ne Kučan ne Drnovšek dobiti takih odstotkov. Kot je dodal, ljudje to vidijo drugače in tisti, s katerimi se je srečal na terenu, ne govorijo o strankah, o blokih, ampak o podobi, dostojanstvu predsednika in kaj naj naredi za državo navznoter in navzven. Poudaril je še, da se je za podporo njegovi kandidaturi odločila vsaka od treh pomladnih strank posebej in ob svojem času ter da ni bilo na primer kakšnega sestanka predsednikov teh strank.

Brez komentarja o Sovi

Peterle se je odzval tudi na dogajanje v zvezi s Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (SOVA). Ostal je pri načelnem mnenju, saj dokler ni končnega poročila, ne vidi podlage in potrebe, da bi zadeve podrobneje komentiral. "Želim si, da delujemo, kot mora delovati pravna država. Če so nadzorni organi ugotovili razloge za to, da opravijo določene preglede oziroma nadzor, potem pričakujem, da to storijo z instrumentarijem pravne države, ne pa z instrumentarijem, ki je rad povezan z aferami," je dejal. "Želim si, da se ti procesi zaključijo tako, da bomo iz tega dobili dodano vrednost, več transparentnosti, več jasnosti in tudi več zaupanja v ključne nosilce javnih funkcij," je dodal.

Na vprašanje, kako komentira odnose med predsednikom države in predsednikom vlade pa je odgovoril, da se ne bi rad postavljal k enemu ali drugemu nosilcu javne funkcije. Prepričan pa je, da bi morali najvišji nosilci javnih funkcij delati tako, da ne bi dajali povodov za napetosti, za konflikten razvoj. Povedal je še, da je v nastopu pred SDS dejal, da nima "konkurenčnega pogleda na dogajanje v vrhu slovenske politike, ampak komplementarnega. Če bi dobil zaupanje ljudi, bi kot predsednik ne želel konkurirati predsedniku vlade niti zunanjemu ministru, ampak bi želel z mojimi akcijami, pozicijo, pobudami podpirati tisto, kar je slovenska politika," je dejal in dodal: "Mene zanima seštevanje sil. Mene ne zanima konkurenca, ki lahko vodi tudi v napetosti in v občutek od zunaj, da vrh pri ključnih stvareh ne sodeluje."