Mladi za podnebno pravičnost o strategiji za izstop iz premoga: Bogati naj za prehod plačajo več

Dokument je po besedah Izidorja Ostana Ožbolta iz gibanja na eni strani ključen za zagotovitev pravične prihodnosti za delavke in delavce in celotno lokalno skupnost v Savinjsko-šaleški regiji, na drugi strani pa ključen za zagotovitev pravočasnega opuščanja premoga v premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj (Teš).

V gibanju Mladi za podnebno pravičnost so se povezali s 13 najrazličnejšimi sindikalnimi in naravovarstvenimi organizacijami in spisali več predlogov, ki so jih danes predali ministrstvu za infrastrukturo. Na splošno v gibanju sicer ocenjujejo, da je s podnebnega vidika in z vidika varovanja narave dokument relativno sprejemljiv, "je pa nesprejemljiv z socialnega, zdravstvenega in mednarodnega vidika".

Skupaj se 14 organizacij, ki je pripravilo pripombe, zavzema, da se v dokument zapiše jasna zaveza po zadostnem številu zagotovljenih delovnih mest za neposredno in posredno prizadete delavce iz regije. "Zagotovi naj se prihodkovno kompenzacijo za prizadete delavce. Država naj dokupi zavarovalne dobe za beneficirano upokojevanje, krije naj se stroške selitev in se zagotovi socialno varnost vsem posredno in neposredno prizadetim delavcem," je naštel Ostan Ožbolt.

 'Bogati naj za prehod plačajo več' 

Prav tako predlagajo, naj bo obravnava pri iskanju zaposlitev teh delavcev preferenčna in naj se vključi dodatne spodbude za tiste delavce, ki so najbolj ranljivi - ženske, invalide, starejše delavce in tiste z nižjo izobrazbo. "Zahtevamo, da se vključijo brezplačne prekvalifikacije, izobraževanja in prihodkovne kompenzacije za čas izobraževanja. Poveča naj se cilj novoustvarjenih delovnih mest na samem dokumentu. Za leto 2031 na 2000, za leto 2040 na 3500 in za leto 2050 na 5000," je dejal.

Predlagajo tudi ustanovitev novega neodvisnega in za ta namen vzpostavljenega sklada za pravičen prehod, ki bo primarno namenjen savinjsko-šaleški regiji in Zasavju. Sklad naj se financira s štirih področij, in sicer podnebnega sklada, dividend energetskih podjetij, na račun ukinitve fosilnim gorivom prijaznih subvencij, prav tako naj se odpre razprava o novi dajatvi za pravičen prehod. A ta mora biti po Ostan Ožboltovih besedah progresivna. "Naj ne prizadene revnih, bogati naj za prehod plačajo več," je dejal.

"Poveča naj se vloga države in nevladnih organizacij za nove zaposlitve. Spodbuja naj se alternativne možnosti gospodarskega razvoja, na drugi strani pa naj se zniža spodbude za zasebni sektor. Vključi naj se ukrepe za gospodarski razvoj, ki naj bodo pogojeni s spoštovanjem delavskih pravic, na drugi pa z okoljsko vzdržnostjo," je še strnil predloge.

Članica Mladih za podnebno pravičnost Elena Lunder je dodala, naj se zelene projekte Šaleške doline vključi v načrt za okrevanje in odpornost. Pozvala je tudi k vzpostavitvi mehanizma, ki bi zagotavljal spoštovanje delavskih in okoljskih pravic vzdolž vrednostnih verig.

"Prepove naj se dejavnosti, ki bi povzročile negativne zdravstvene vplive v regiji, kot so na primer sosežig in kurjenje blata v Tešu, hkrati naj se pospešeno sanirajo zdravstvena in okoljska bremena," je še dodala. Ob predaji pripomb ministrstvu za infrastrukturo je Lundrova še pozvala, naj se čimprej konkretizira načrt za izbor čistejših virov energije za nadomestitev Teša. Kot letnico opustitve premoga v gibanju podpirajo leto 2033.