Razmere na slovensko-hrvaškem mejnem območju ob Muri se znova zapletajo. Hrvaški policisti so danes na mejnem območju ob reki Muri v bližini Hotize priprli več novinarjev slovenskih medijskih hiš. Med drugim so zajeli tudi novinarja in dopisnika 24ur iz Murske Sobote Marjana Maučeca, ki so ga po zaslišanju izpustili. "Hrvaški policisti so nam odvzeli dokumente," je povedal Maučec. "Po končanem policijskem postopku so nas odpeljali do slovensko-hrvaškega prehoda, kjer so nas izpustili."
Po incidentih z novinarji je Policijska uprava Murska Sobota okrepila policijsko prisotnost ob meji. Po poročanju naše novinarke Duške Žolger so na mejnem območju v smeri proti hrvaški katastrski meji razporejene patrulje s pripadniki posebnih policijskih enot.
Rupel: Zgodila se je nesreča
Zunanji minister Dimitrij Rupel je med današnjo sejo odbora DZ za zunanjo politiko člane obvestil, da "se je na Hotizi zgodila nesreča", zato je sejo zapustil in odšel na nujen sestanek s predsednikom vlade Janezom Janšo.
Pri 'nesreči', kot jo je označil zunanji minister, je šlo za nov incident ob slovensko-hrvaški meji v Prekmurju, ki so ga povzročili hrvaški policisti. Ti so danes dopoldan ob navzočnosti slovenskega policista na še nedoločenem delu meje najprej aretirali novinarje slovenske javne televizije med snemanjem oddaje.
Po poročanju RTVS so novinarko, snemalca in asistenta, ki so na mejnem območju pripravljali oddajo za madžarsko manjšino v Sloveniji, odpeljali na zaslišanje na Hrvaško. Čeprav je bil v mešani slovensko-hrvaški patrulji tudi slovenski policist, pa očitno ni mogel vplivati na odločitev hrvaških kolegov. Aretirali so jih, ker naj bi na sporno območje prišli nenajavljeni, je še poročala RTVS.
Po razlagi medžimurske policijske uprave so novinarje povabili na "informativni pogovor", ker naj bi brez ustreznih dokumentov prestopili državno mejo. Policijski postopek naj bi prekinili zato, ker so ugotovili, da so mejo novinarji prestopili "nevede".
MZZ protestira v Zagrebu in obvešča Bruselj
Hrvaška policija naj bi mejo katastrske občine "zgrešeno smatrala" kot državno mejo, saj "ta še ni sporazumno in dokončno določena", menijo na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). Enostransko ravnanje hrvaških oblasti je po prepričanju MZZ v nasprotju s temeljnima ustavnima listinama Slovenije in Hrvaške, z Brionsko izjavo iz leta 2005 in z izjavo predsednikov Janše in Sanaderja, ki sta jo pred dobrim tednom potrdila slovenska in hrvaška vlada. "Te listine glede poteka državne meje uveljavljajo spoštovanje stanja na dan 25. junija 1991," so še sporočili z zunanjega ministrstva.
Na MZZ ugotavljajo, da so "hrvaški postopki nezakoniti in neupravičeni, v vsakem primeru pa so sprti z evropskimi standardi in merili dobrososedskega sodelovanja, ki jim je Hrvaška zavezana kot kandidatka za članstvo v EU".
Slovensko zunanje ministrstvo je že protestiralo pri hrvaškem zunanjem ministrstvu, prav tako pa bo o dogodku obvestilo organe Evropske unije. MZZ je pozval hrvaško stran, da nemudoma osvobodi nezakonito aretirane slovenske novinarje.
Protestira tudi hrvaški MZZ
Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije je nocoj z noto zavrnilo navedbe slovenskega ministrstva glede dogodkov pri Hotizi ter izrazilo oster protest zaradi kršenja hrvaškega državnega ozemlja s strani slovenskih državljanov. Ministrstvo je izrazilo globoko nezadovoljstvo zaradi po njegovem mnenju neupravičene politizacije zakonitega postopanja hrvaških uslužbencev.
Hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar Kitarović je za hrvaško komercialno televizijo Nova TV dogodek pri Hotizi označila kot nepotrebno politiziranje. Ministrica obžaluje izjave kolega Rupla, ki je po njenem "nekorektno in tendenciozno popačil vsebino njunih pogovorov". V izjavi za Dnevnik Hrvaške televizije je še dejala, da so Ruplove izjave presedan v diplomatski praksi in da bi minister politično moč v predvolilnem času lahko razkazoval na drug način.
Poslanci LDS protestno zapustili sejo
Poslanci zunanjepolitičnega odbora DZ naj bi na današnji seji - poleg vprašanja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem - obravnavali še skupno izjavo predsednikov slovenske in hrvaške vlade, Janeza Janše in Iva Sanaderja glede protipoplavnih nasipov na Hotizi. Izjavo sta premierja sprejela 2. septembra po njunem 'kriznem' srečanju na levem bregu Mure.
Obnova spornega nasipa sicer ne poteka že od petkovega incidenta, ko so hrvaški policisti slovenskim delavcem preprečili dela na nasipu, medtem ko so hrvaški delavci v ponedeljek in torek nemoteno delali na cesti proti zaselku Murišče na hrvaškem katastrskem območju.
Janša in Sanader sta skupno izjavo sprejela po zapletu na levem bregu Mure, ko so hrvaški delavci 28. avgusta brez odobritve slovenskih lastnikov zemljišč začeli obnavljati nasipe in graditi cesto od broda na Muri do Mirišča na levem bregu reke. V dogovoru je izrecno navedeno, da ne prejudicira določitve mejne črte med državama.
Zaradi občutljivosti razmer je predsednik odbora Jožef Jerovšek (SDS) predlagal zaprtje seje, čemur pa so poslanci LDS, SD in SNS nasprotovali. Kljub temu so nadaljevali za zaprtimi vrati, zaradi česar so poslanci LDS protestno zapustili sejo. Po oceni LDS se koalicija boji javne razprave o dogodkih pri Hotizi. "To pomeni, da niso razumeli večinskega poziva, da se poenotimo glede zunanje politike, ampak želijo igrati svojo igro," je odločitev poslancev LDS komentiral Rupel.
Podobnik (SLS) – vztrajati je treba pri stanju na dan 25. junija 1991
Erjavec (DeSUS) - za spremembo politike do Hrvaške tako, da je Slovenija več ne podpira brezpogojno pri vstopanju v evroatlantske povezave
Kacin (LDS) - razmere niso tako dramatične, kot se zdijo, "saj nismo v vojni"
Potrč (SD) – čim prej je treba nadaljevati skupno iskanje poti za trajno rešitev vprašanja meje in drugih odprtih vprašanj s Hrvaško
Barovič (SNS) – SNS vztraja pri razpisu referenduma o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo
Janša: Ne dramatizirati in ne podcenjevati incidenta
Premier Janša je zvečer sklical koordinacijski sestanek predsednikov parlamentarnih strank glede dogodkov pri Hotizi. Ob robu sestanka je za medije dejal, da nastale situacije ne želi dramatizirati, vendar se je ne sme niti podcenjevati. Opozoril je, da je hrvaška stran nadaljevala z enostranskimi posegi, ki so bili v nasprotju z dogovorom, ki sta ga dosegla s hrvaškim kolegom Sanaderjem. Dejal je, da obžaluje, da je bilo treba tako ostro reagirat, sporna pa je bila tudi aretacija novinarjev.
Janša je še dejal, da ne bi hoteli, da se s problemi pri Hotizi ukvarja cela Evropska unija ter da bo Slovenija vztrajala, da Zagreb spoštuje podpisani dogovor, ki sta ga obe vladi potrdili 4. septembra.
Po slabih treh urah se je sestanek le končal, vendar brez konkretnih sklepov. Parlamentarne stranke so svoja stališča glede pristopa k strategiji reševanja zapletov v zvezi z gradnjo nasipov ob Muri bolj poenotile. Premier Janša, ki je sestanek označil za »koristno izmenjavo mnenj«, pa je napovedal, da se bo v četrtek pogovoril s hrvaškim kolegom Sanaderjem in da upa, da se bodo nastali zapleti v četrtek rešili.
Kot je povedal v izjavi po koncu sestanka, je bilo v središču pogovora aktualno dogajanje na Hotizi, zato ambicija sestanka ni bila izoblikovanje strategije na zunanjepolitičnem področju. Dogovorili so se, da se v kratkem znova sestanejo, do takrat pa bodo skušali razjasniti dileme, ki so se pojavile v zadnjem času.
Mate: Treba je bilo reagirati
Notranji minister Dragutin Mate je v Murski Soboti dejal, da so razmere na obmejnem območju s Hrvaško pri Hotizi prišle tako daleč, da se je morala država odzvati. "Prišli smo do te točke, v kateri je slovenska država morala reagirati na določene dejavnosti," je dejal.
Mate je v oddaji 24UR dejal, da bo ministrstvo izvedlo temeljito preiskavo današnjega incidenta in ob morebitnih ugotovitvah kršitev tudi primerno ukrepalo. Poudaril je, da je bil namen skupnih policijskih enot nadziranje izvedbe dogovora Janša-Sanader glede nadaljevanja spornih del na nasipih, ki sta ga vladi sprejeli 4. septembra.
Minister je poudaril, da do podobnega incidenta v prihodnje ne bo prišlo, saj bo posebna enota PU Murska Sobota, ki je v skladu "s politično odločitvijo in potem z ukazi, ki jih je dal generalni direktor policije, zasegla komunikacijo od križišča, ki pelje proti maloobmejnemu prehodu proti zaselku Murišče do reke Mura in s tem smo zaustavili možnost vstopa hrvaških policistov na to območje," je dejal Mate. To v praksi pomeni, da slovenska policija na to območje ne bo več dovoljevala vstop policijskim silam druge države.
Pahor okrcal hrvaškega veleposlanika pri EU
V Evropskem parlamentu je v torek potekal pripravljalni sestanek skupnega parlamentarnega odbora EU za odnose s Hrvaško, ki bo oktobra v Bruslju, na katerem je hrvaški veleposlanik pri EU predstavil poročilo, v katerem je Zagreb med drugim ocenil odnose s Slovenijo.
Podpredsednik odbora za odnose s Hrvaško in evropski poslanec Borut Pahor je hrvaškemu veleposlaniku dejal, da se "z oceno iz poročila žal ne more strinjati, saj je ta po njegovem preveč idilična". Poudaril je tudi, da je sicer zagovornik čimprejšnje vključitve Hrvaške v EU, vendar pa omenjeni odbor ni primeren prostor za reševanje dvostranskih vprašanj.
Glede na to, da resolucije različnih teles EU poudarjajo pričakovanje, da bo Hrvaška še pred vstopom v povezavo uredila odprta sosedska vprašanja, je Pahor hrvaškega veleposlanika Baričevića tudi vprašal, ali hrvaška vlada še dopušča možnost dvostranske ureditve določitve meje med državama, ali pa se je temu dokončno odrekla in vztraja pri arbitraži. Baričević je odgovoril, da hrvaška stran možnost dvostranske ureditve še vedno dopušča in da je arbitraža le zadnja možnost.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.