
Med 30 kandidati za varuha človekovih pravic dajejo parlamentarne stranke prednost višji državni tožilki Vlasti Nussdorfer in sodniku Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjanu M. Zupančiču. Predstavniki poslanskih skupin so v izjavah za medije omenjali tudi dva nekdanja direktorja vladnih uradov, Luja Šproharja in Janeza Obrezo.
SDS za posvete
V SDS menijo, da bi bilo glede na številne kandidature smiselno opraviti posvete med poslanskimi skupinami ter tako narediti "neko selekcijo, nek predizbor". Vodja poslancev SDS Jože Tanko je opozoril, da je dvotretjinsko večino težko zagotoviti. V poslanski skupini se o imenih še niso odločali, ker čakajo na predsednikove poteze. Tanko še meni, da je med kandidati kar nekaj zelo dobrih, njegovo osebno stališče pa je, da bi bil dober varuh Zupančič, ker ima delovne izkušnje v mednarodnih institucijah ter ni "obremenjen z domačim okoljem".
NSi presenečeni nad predsednikom
V NSi so začudeni, da se predsednik ne namerava poslužiti posvetov v trenutku, ko odnosi med različnimi državnimi institucijami niso na najvišji ravni. V NSi po besedah poslanca Antona Kokalja o imenih kandidatov še niso govorili, bo pa odločitev padla v kratkem na seji izvršilnega odbora, ker gre za pomembno funkcijo.
Ta organ je sicer nedavno že podprl predsednika društva Pobuda za šolo po meri človeka Huberta Požarnika, ki pa se je kandidaturi odpovedal in podprl Nussdorferjevo.
SLS bo razpravljal v torek
Tudi poslanec SLS Josip Bajc je povedal, da še niso razpravljali o kandidatih, to bodo predvidoma storili v torek. Bil pa je kritičen do odločitve Drnovška, da se s strankami ne bo posvetoval, saj je bila doslej praksa drugačna. Številne prijave in "široka paleta" kandidatur za varuha pa po mnenju poslanca SLS pričajo, da se je "delo varuha razvodenelo".
Bajc meni, da je med prijavljenimi kar nekaj kandidatov, ki bi lahko instituciji varuha povrnili ugled. Omenil je člana SLS in nekdanjega direktorja vladnega urada za narodnosti Janeza Obrezo ter Nussdorferjevo in Zupančiča.
DeSUS še molči

Tudi DeSUS bo o imenih razpravljal v torek. Vodja poslancev najmanjše vladne stranke Franc Žnidaršič je na vprašanje o Zupančiču dejal, da je dober kandidat, a je poudaril, da še ne more govoriti o podpori, ker je pomembno mnenje celotne poslanske skupine.
Na vprašanje o Drnovškovi odločitvi glede posvetov s strankami pa Žnidaršič meni, da je kritika predsednika neupravičena, saj to ni njegova obveza. Vodja poslancev DeSUS meni, da je Drnovškova poteza povezana tudi z neupravičenimi kritikami nekaterih koalicijskih poslancev, ko so se vključevali v polemike o predsednikovih potovanjih v tujini in porabi proračunskih sredstev.
LDS brani Drnovška
Tudi v LDS menijo, da bi bile lahko slabe Drnovškove izkušnje s poslanci razlog za to, da se ni odločil za posvete. Poslanka Majda Širca je spomnila, da je koalicijska večina na julijski seji DZ zavrnila predsednikov predlog za ponovno imenovanje Hanžkovih namestnikov, Jerneja Rovška in Aleša Butale.
Sicer pa Širca meni, da je med kandidati za novega varuha kar nekaj zelo dobrih kandidatov. Omenila je Nussdorferjevo, Zupančiča in nekdanjega direktorja vladnega urada za invalide Luja Šproharja, ki je sicer član liberalne demokracije. Poudarila je, da odločitev še ni padla.
SD posvetovanje bi bilo koristno
Miran Potrč (SD) deli mnenje, da bi bili predsednikovi posveti s poslanskimi skupinami koristni. O imenih kandidatov še niso govorili, to bodo storili v torek, pred dokončno odločitvijo pa bodo poslanci SD skrbno preučili kandidature, je dejal Potrč. Nussdorferjeva in Zupančič sta primerna kandidata za varuha, vendar pa je morda na seznamu še kdo, ki bi dobro opravljal to funkcijo, je še dejal vodja poslanske skupine SD.

SNS daje prednost Nussdorferjevi
V SNS zaenkrat dajejo prednost Nussdorferjevi. Poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš je glede funkcije ombudsmana dejala, da je sedanji varuh uporabljal "medijski populizem", medtem ko so številni problemi malih ljudi in posameznikov ostali prikriti in se zanje ombudsman ni zanimal.
Poslanec Sašo Peče pa je izrazil zadovoljstvo, da se Hanžku mandat izteka in da bo Slovenija "dobila varuha človekovih pravic, ki bo varuh Slovenk in Slovencev, torej državljanov, kakor pravi ustava Republike Slovenije". Med 30 kandidati je po njegovi oceni kar nekaj takih, ki bi "znali še bolj zbrutalizirati institut varuha". Omenil je Hanžkovega namestnika Toneta Dolčiča ter Tatjano Greif, Stanislava Klepa in Nevo Miklavčič Predan.
SNS sicer predsednika Drnovška poziva, da spremeni odločitev, da se s poslanci ne bo posvetoval glede izbora kandidata za varuha.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.