Da ljudi hitro postane strah in da sploh ni prvič, da kopičijo živila, kot jih zdaj, ob pojavu koronavirusa, se nasmehne eden od naključnih sogovornikov z ljubljanskih ulic. Psiholog Marko Polič ob tem pravi, da temu ne moremo reči panika, ampak strah, ki ima načeloma varovalno funkcijo.
Ljudje včasih počnejo neumnosti, kupujejo nekoristne stvari in delajo nepotrebne zaloge, in sicer takrat, ko je na voljo premalo informacij, meni Polič, ki dodaja, da bi morale biti ustrezne službe veliko bolj proaktivne.
Sociolog Samo Uhan na drugi strani meni, da tokrat niso zatajili mediji ali politika, temveč Zdravniška zbornica Slovenije, ki je s svojim delovanjem povzročala zmedo. Uhan razume, da virus tudi v Sloveniji bolj slabo poznamo, a od zbornice nikoli ne bi pričakoval, da svoje dvome, strahove in nesposobnost razkriva javnosti.
"Gre za tipičen primer nekompetentne reakcije in nesposobnost upravljanja krizne situacije," še dodaja.
Mediji imajo svojo moč pravi, na to, kako ljudje informacijo sprejmejo, pa predvsem vplivajo sogovorniki. "V takih razmerah nas očitno žene preživetveni nagon, takrat nismo vedno najbolj racionalni."
Polič dodaja, da ljudje v kriznih razmerah nočejo slišati, naj se ne bojijo, ampak želijo vedeti, kaj lahko storijo. "Ko ljudje vidijo, da država ukrepa, da so napotki jasni, je manj neustreznega vedenja. Če pa tega ni, pa lahko stvari ljudi strašijo," zaključi Polič.
KOMENTARJI (215)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.