Ob obravnavi predlaganih sprememb azilne politike poslanci koalicijskih SDS, NSi in SLS sledijo stališču vlade, da so potrebne zaradi "uvajanja skupne evropske azilne politike ter učinkovitih in hitrih azilnih postopkov".
V LDS, SD in DeSUS po drugi strani opozarjajo, da predlagana novela zakona o azilu niža že dosežene standarde in je diskriminatorna, medtem ko bi v SNS zaradi strahu pred "kitajskimi četrtmi v Ljubljani" azilantom prepovedali delo.
Spremembe zakona o azilu so po besedah notranjega ministra Dragutina Mateja potrebne zaradi prenosa evropske direktive, ki postopno uvaja skupni azilni sistem v Evropski uniji. Bistvena novost predlaganega zakona je uvedba predhodne obravnava policije, ki se uvaja predvsem zaradi povečane varnosti ukrepov na področju terorizma.
Ker je ta sprememba v javnosti povzročila že precej polemik, Mate poudarja, da policija v sodelovanju z organi, pristojnim za azilni postopek, "ugotavlja dejstva, ki so odločilna za azilni postopek, medtem ko o postopku ne odloča".
Ustanovljene bodo 'hiše za integracijo'
Predlog zakona še določa, da lahko prosilec za azil opravlja delo po enem letu od vložitve prošnje za azil ter ukinja tudi brezplačno pravno pomoč na prvi stopnji. "Prosilci za azil pridejo v Slovenijo zaradi potrebe po zaščiti, ker so preganjani v matični državi, in ne zaradi potrebe po delu," je Mate zavrnil kritike zaradi omejevanja dela azilantov.
Ob kritikah glede zniževanja standardov na področju azilne politike notranji minister še poudarja, da zakon na nekaterih področjih nekatere pravice zvišuje. Z zakonom bodo tako ustanovili 'integracijske hiše', definirane so ranljive skupine prosilcev za azil in oseb z mednarodno zaščito, ki se jim omogoči vrsta ukrepov pozitivne diskriminacije. Poleg tega zakon daje možnost sodelovanja nevladnih organizacij, "na višjo raven pravic pa bodo nenazadnje vplivali tudi hitrejši in učinkovitejši postopki".
LDS in SDS nista prepričani
Dodatna pojasnila notranjega ministra niso prepričala poslancev opozicijskih LDS in SD ter koalicijske DeSUS, ki so prepričani, da predlog močno znižuje že dosežene standarde na področju azilne politike.
Tako v LDS kot v SD so vložili dopolnilo, s katerim so želeli prosilcem za azil ohraniti pravico do brezplačne pravne pomoči na vseh stopnjah postopka, saj spremembe predvidevajo pravico do brezplačne pravne pomoči le pred upravnim in vrhovnim sodiščem. V obeh poslanskih skupinah so nasprotovali tudi predhodni policijski obravnavi prosilcev za azil. Ta predlog naj bi bil v nasprotju z ustavo, ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Poleg tega besedilo pušča preveč odprtega prostora za odločanje mimo predpisanega azilnega postopka, zato so v poslanskih skupinah predlagali njegovo spremembo.
Po polemični razpravi so s 46 glasovi za in 24 proti sprejeli novelo zakona o azilu, kot jo je predlagala vlada.
