Strah pred kačami: utemeljen ali pretiran?

Za tokratni 24ur Inšpektor smo šli najprej na Vrhniko. Tja smo spremljali Grišo Planinca, biologa, ki v sklopu Herpetološkega društva upravlja svetovalni telefon Kačofon. Na pomoč so ga poklicali po tem, ko so v komunalnem jašku opazili kobranke. V jašku so plavale, se navijale okoli cevi in plezal po stenah. Planinc jih je lovil, pobiral eno za drugo in jih pospravil v vrečo. Da gre za kobranke je vedel že po fotografijah, ki so mu jih poslali. Pa so kobranke razen po imenu še v čem podobne kobram?

Najbolj značilno za kače je, da nimajo nog, da imajo telo, notranje organe prilagojene plazenju. Kača ves čas steguje jeziček, s katerim voha. Ima dva nosova: dve luknjici kot večina vretenčarjev in še nos v gobcu - dve luknjici v ustih na nebu, kamor z jezikom shranjuje drobne delce iz zraka. To je tako imenovani Jakobsonov organ, ki ga imajo denimo tudi tigri in konji, medtem, ko ga je človek skozi evolucijo izgubil. Kače imajo zrasle in prozorne veke. So gluhe, nimajo ušesnih odprtin, niti srednjega niti notranjega ušesa, zato ne slišijo, pač pa čutijo tresljaje. Če torej po tleh denimo poropotamo s pohodno palico, bo to zaznala in se umaknila.

Največ možnosti, da srečate kačo, imate v hribih in gorah. Mi smo se na eno bolj obljudenih poti na Kozjanskem odpravili z Dušanom Klenovškom iz slovenske Planinske zveze in Nejcem Rabuzo. Bolj, ko se pomikamo v sredogorje ali visokogorje, nižje so temperature, s tem pa več možnosti, da bo kača v naši neposredni bližini. Že zaradi varnosti v gorah in tudi zaradi kač je pomembna kakovostna, usnjena obutev, ki je kača praviloma ne pregrizne, visoke nogavice, lahko tudi dolge hlače. Kaj mislite, smo srečali kačo? Smo! Katero, boste izvedeli v prispevku.

Kako ravnati, če srečate kačo? Če kača zaide v vaš dom? In kaj, če vas kača ugrizne?

To se je zgodilo izkušeni planinki Mariji Kuhar. Pred desetimi leti je plezala v črnokalski steni, segla čez glavo, da se bo prijela za poličko ... in nekaj jo je zbodlo. Na prstu je opazila ranico, a v prepričanju, da se je zbodla v trn, plezala naprej, do vrha in nazaj dol, potem pa: kljuvanje v prstu, bolečine, zatekanje. Takoj ji je bilo jasno, da gre za ugriz kače, zato je šla na ljubljansko urgenco. Pregledali so jo, naredili nekaj preiskav in poslali domov. Protistrupa ni dobila, še danes ne ve, katera kača jo je ugriznila.

V katerih primerih pa bolnik dobi protistrup? O tem za 24ur Inšpektor pojasnjuje Miran Brvar, dr. med., vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana. Pokazal nam je fotografije otečenih rok in nog po ugrizu strupenjače. In pojasnil kolikšne zaloge protistrupa za ugriz modrasa in gada imajo. Pa tudi: katere protistrupe še imajo in kje vse do dostopni? V Sloveniji sicer živijo 3 strupenjače: modras, navadni in laški gad.

Rušenje predsodkov pred kačami

Nedvomno drži, da kače pri ljudeh izzovejo močne občutke. Tudi zato, ker so kulture in religije tisočletja razvijale mite in zgodbe o kačah. Ali pa zaradi filmov, v katerih imajo kače praviloma negativno vlogo, pripoveduje pedagog Andrej Erčulj. Pokazal nam je tri vrste kač, ki jih imajo v enem od prostorov v ljubljanskem živalskem vrtu: ameriškega sivega goža, dva kraljevska pitona in mlečno kačo. Vse so nestrupene. In čisto vsako med njimi lahko primete, če se denimo želite otresti strahu.

Podobno izkušnjo lahko doživite tudi v Prirodoslovnem muzeju, tam smo se pogovarjali s Stašo Tome, eno največjih strokovnjakinj za kače pri nas. V muzeju so na ogled vse vrste kač, ki živijo pri nas. In če vas zanima, kakšne so, kako so videti, pojdite na ogled.

Koliko kač pa živi na našem območju? Populacija kot pri vseh živalskih vrstah niha, točne številke ni, ker nihče na izvaja monitoringa. Ni torej znanstvenih raziskav. So pa vse domorodne vrste po zakonu zaščitene, ker sodijo med ogrožene, zato je lov na kače ali pa njihovo ubijanje prepovedano. Če jo ujamete, jo vrnite v okolje, tako kot z drugimi živalmi se moramo tudi s kačami naučiti sobivati. Celoten prispevek je na voljo na Voyo.