Kaj pa tisti, ki ne bodo zmogli?

Po besedah ministra za delo Ivana Svetlika je bistvo pokojninske reforme v zaustavitvi padanja vrednosti pokojnin ter zaustavitvi poslabševanja razmerja med delovno aktivnimi in neaktivnimi državljani.

Zagovorniki pokojninske reforme namreč poudarjajo, da se prebivalstvo stara, starejši pa bi lahko delali dlje, saj so dalj časa zdravi in vitalni. Večina naj bi tudi želela ostati med aktivnimi, prav tako želijo prispevati k družbi. Nekateri zagovorniki reforme so opozorili tudi na dejstvo, da starejši kar 25 ali 30 let živijo na pokojnini, pri tem pa k družbi več nič ne prispevajo.

Nekateri bi radi delali, drugi pa tega ne zmorejo

Kaj pa na to porečejo tisti, ki so se zaposlili v rosnih letih, komaj polnoletni. V teh primerih gre večinoma za ljudi, ki opravljajo težka fizična dela, so slabo plačani, s strani delodajalcev so večinoma nemotivirani in podobno.

Nasprotniki pokojninske reforme in sindikalisti opozarjajo, da gre za zgarane in skrajno izčrpane ljudi, ki se bodo po novem zakonu upokojevali pod slabšimi pogoji, zato pa bodo prejemali nižje pokojnine. Prav tako se bo od njih zahtevalo, da delajo dlje, za njihovo varnost na delovnem mestu in zdravje pa ne bo poskrbljeno.

Zato so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozorili na problematiko zdravja in varnosti pri delu kot predpogoju dviga dejanske upokojitvene starosti. "Naša vlada gradi svojo strategijo na tem, da se ne pozna uradnih podatkov o poklicnih boleznih. V lanskem letu, po uradnih podatkih inšpektorata za delo, je bila odkrita ena sama poklicna bolezen, kar je najmanj 800 do 1200 premalo," je povedala izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm in poudarila, da se za področje varnosti in zdravja pri delu nič ne naredi, hkrati pa se dviguje upokojitvena starost. Več o stališču ZSSS: Zakaj je dvig dejanske upokojitvene starosti odvisen od ravni varnosti in zdravja pri delu?

Zgolj podaljševanje delovne dobe ni ustrezno

Predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede Srna Mandič poudarja, da je podaljševanje delovne dobe primerno, koristno, pa tudi neizogibno. Vendar je pomembno, kakšni so delovni pogoji. Kot pravi, podatki kažejo, da je tu Slovenija zelo slaba, da so mnogi na delovnih mestih izpostavljeni stresu, veliko je negotovosti in konfliktov, marsikje se povečujejo delovne obremenitve, posebej še norme delavcem za tekočim trakom. Ljudi gre razumeti, če se želijo iz takega delovnega okolja umakniti, zato bi bilo za boljšo kakovost delovnega življenja nujno kaj narediti, poudarja.

'Pred tem je treba za ljudi nekaj narediti'

Tudi predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak opozarja, da je treba paziti na zdravje in varnost delavcev, da bodo ti zmogli delati, pa naj bo do 55. ali 65. leta starosti. "Osebno se zavzemam za to, da bomo delali do 65. ali celo do 70. leta, vendar je treba pred tem za ljudi nekaj narediti," je dejala. "Ljudi bomo prisilili, da delajo do 65. leta, a hkrati proizvodnja ne bo mogla teči, ker bo 50 odstotkov ljudi hodilo samo v službo, ne bo pa moglo delati. 20 odstotkov več bo invalidnih in od reforme ne bo koristi," je prepričana.

Kot je dejala, "delavca, ki ga že vse boli, ki je nenehno na bolniški in poln analgetikov, ne moremo zadržati za tekočim trakom do 65. leta. Prav tako ne medicinske sestre, ki je že vsa zlomljena od dvigovanja bolnikov". Po njenem je treba preučiti, kako izboljšati delovna mesta, in določiti tista med njimi, ki so primerna tudi za starejše delavce, in tista, ki so primerna za mlajše. "Gre za celo politiko, za ogromno dela," pravi.

Kako odgovarjajo predlagatelji?

Svetlik je tako ob obisku Gorenja na novinarsko vprašanje, ali so v pokojninskem zakonu kakšne varovalke, da Gorenjevemu delavcu pri 60 letih ne bi bilo treba delati za tekočim trakom, odgovoril, da se bo pri 60 letih upokojil tisti delavec, ki je začel delati dovolj zgodaj. "Če je moški začel delati pri 17 letih, bo pri 60 letih dopolnil pričakovano pokojninsko dobo in se bo lahko upokojil s polno pokojnino brez odbitkov," je pojasnil minister.

Poudaril je, da se bomo tem razmeram približevali postopno, kar pomeni, da se lahko moški ob sprejemu zakona upokoji pri 58 letih starosti in 41 letih delovne dobe, ženske pa pri 55 letih in 38 letih delovne dobe. Svetlik je še dodal, da v prehodnem obdobju imamo dovolj časa, da vse te ukrepe prilagajamo in da na drugačen način urejamo delovne okolje, v katerem bi ljudje ostali zdravi in produktivni.

Preberite tudi: Vlada pravi, da se bo s pokojninsko reformo ustavilo zniževanje pokojnin. Sindikati pa, da bo delavce pahnila v revščino. In volivci? Naša anketa je pokazala, da jih kar 55 odstotkov sploh ne pozna in ne razume zakona, o katerem bodo odločali.

Referendumska kampanja o pokojninski reformi je vroča. Vlada ves čas zatrjuje in volivce opozarja, da je reforma nujna, a kaj se bo zgodilo, če zakon ne bo sprejet? Poglejmo nekaj mnenj in napovedi.

Ali lahko mladi, ki se soočajo z brezposelnostjo, računajo na pokojnine? Vlada pravi ja, saj spremembe pokojninskega sistema prinašajo ugodnosti. A kdaj in pod kakšnimi pogoji se bodo upokojevali, je težko napovedati, saj bo do takrat potrebna še kakšna reforma.