"Stanovanje oddamo vegetarijancu, ki se ukvarja z jogo – azijsko orientirani duši."
"Najemna pogodba se sklepa za dva meseca, overi se pri notarju, znesek overitve plača najemnik. Varščina je v višini desetih mesečnih najemnin. Pred vselitvijo mora najemnik predložiti originalno potrdilo o nekaznovanosti. (...) Vse osebe, ki želijo bivati v stanovanju, morajo biti navedene na najemni pogodbi, vsaka prijavljena oseba mora predložiti zadnje tri plačilne liste."
"Najemnina za sobo je 400 evrov plus stroški."
"Stanovanje se oddaja izključno tujcem, parom brez otrok in domačih živali. Najemnik prevzame plačilo sestave najemne pogodbe."
"Stanovanje en vikend v mesecu souporablja lastnik."
"Išče se oseba z velikim občutkom za higieno in etične odnose."
Zgoraj lahko preberete le nekaj citatov, ki smo jih našli med aktualnimi nepremičninskimi oglasi. Bizarni pogoji, ki verjetno pri marsikom izzovejo smeh, pri tistih, ki se morajo nujno preseliti v novo stanovanje pa le vse globljo stisko.
V Zvezi prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje po besedah njihove pravnice Tjaše Tomažin Raspotnik prejemajo ogromno klicev uporabnikov, ki prosijo za pomoč, saj jih najemodajalci (brez krivdnih razlogov) "mečejo" iz stanovanja. Glavna razloga: lastniki želijo stanovanje čim prej prodati, saj so cene nepremičnin na vrhuncu, ali pa že po nekaj mesecih bivanja zahtevajo občutno višjo najemnino, češ da je takšno stanje na trgu in si to lahko privoščijo.
"Za subvencionirano najemnino nočejo slišati, raje oddajajo na črno"
Ena od uporabnic ZPM Ljubljana Moste-Polje je z nami delila svojo zgodbo, vendar je želela ostati anonimna. "Družine so pri tem v veliki stiski, zanje izpostavitev pomeni, da se zamerijo sedanjemu najemodajalcu, hkrati pa tvegajo, da jih prihodnji najemodajalec prepozna, ker so tako ali tako v položaju, ko bodo morale iskati novo stanovanje ali pa ga že iščejo," so nam pojasnili na ZPM Ljubljana Moste-Polje.
Mamica, recimo ji Alenka, je pred nekaj meseci z majhnimi otroki zbežala od nasilnega partnerja. Da je šlo le za vprašanje časa, čeprav je bil to zanjo velik in težek korak, pove. Največja skrb pa, kje bo živela, saj so cene najemniških stanovanj na trgu enormne. "K sreči sem dobila subvencijo, ampak po drugi strani je težko, saj se najemodajalci izogibajo najemnikom, ki bi del najemnine pokrili s subvencijo," pove sogovornica.
Zakaj? "Iskreno rečeno, tudi mene to čudi, saj bi imeli na ta način sredstva za najemnino oziroma vsaj njihov del vsak mesec zagotovljen," pravi Alenka in doda: "Moja izkušnja je, da za to nočejo slišati, saj bi potem morali skleniti najemno pogodbo, ki bi morala vsebovati tudi realno ceno najemnine, torej toliko, kot najemnik za stanovanje v resnici plača. Oni pa bi v pogodbo raje zapisali nižjo, da bi bil potem tudi davek nižji, ali pa sploh ne bi sklenili pogodbe; raje oddajajo na črno."
Za dobrih 50 kvadratnih metrov 700 evrov najemnine in več kot 300 evrov stroškov
Ko je vendarle našla primerno stanovanje in je najemodajalec pristal, da skleneta najemno pogodbo, pa so se kmalu pojavile nove težave. Čeprav sta pogodbo sklenila za eno leto, jo je najemodajalec po manj kot šestih mesecih obvestil, da se mora iz stanovanja izseliti, ker da gre nepremičnina v prodajo.
Mamica se je znašla v hudi stiski, saj so se otroci ravno navadili na novo okolje, kjer tudi obiskujejo osnovno šolo, primerljivega stanovanja v tej soseski pa ni. Za dobrih 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje sicer vsak mesec (s pomočjo subvencije) odšteje 700 evrov. "Stroški pa se iz meseca v mesec spreminjajo, plačujem od 300 pa tudi do več kot 400 evrov," pove Alenka. Ko je najemodajalca prosila, naj ji pokaže položnice, saj se ji stroški ne zdijo realni, jo je nadrl, ali sploh ve, kakšne so podražitve, na koncu pa ji je zabrusil, da se bo o tem, ali ji je dolžen kazati položnice, posvetoval s svojo odvetnico. "Potem pa vedno neki izgovori: da je klical odvetnico, pa se mu ni oglasila, ali pa da nima časa in podobno," pove Alenka.
"Stanovanju pripada souporaba skupnih prostorov, kot je drvarnica"
Na spletu smo med drugim naleteli na oglas, ki težko ostane neopažen, saj fotografije nepremičnine bolj kot na stanovanje spominjajo na zaporniško celico. Opis stanovanja "na odlični lokaciji v centru Ljubljane" pa: "Garsonjera obsega 19,5 m2 neto bivalne površine, nima balkona niti kleti, pripada pa ji souporaba skupnih prostorov, kot je drvarnica. Stanovanje je bilo leta 2019 popolnoma prenovljeno (...) in je primerno tudi za investicijo (redna oddaja ali Airbnb)."
"Grozil mi je, naj grem ven, ali pa me bodo obiskali njegovi 'prijatelji'"
Pravnica Tjaša Tomažin Raspotnik, ki je seznanjena s primerom naše sogovornice, opozarja, da najemodajalci ne morejo odpovedati najemne pogodbe brez krivdnega razloga. "A najemniki so prestrašeni, mnogi se tudi ne znajo postaviti zase," razkrije svoje izkušnje. Poudari, da je odnos med najemnikom in najemodajalcem zelo pomemben, zato osebam, ki so se znašle v tej situaciji, vedno svetuje, naj si v vsakem primeru začnejo iskati drugo stanovanje. "Treba pa je vedeti, da jih nihče ne more vreči na cesto kar čez noč."
Po eni strani uporabniki pogosto ne vedo, kakšne so njihove pravice in kdaj lahko najemodajalec odstopi od pogodbe, po drugi pa se zakonskih obveznosti ne zavedajo niti najemodajalci ali pa stisko in neinformiranost najemnikov izrabljajo sebi v prid: "Ne glede na to, ali gre za odpoved iz utemeljenega ali neutemeljenega razloga, je ta (če ne gre za krivdni razlog ali razlog, ki je naveden v pogodbi) mogoča zgolj, če najemodajalec najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje. Najemniku se njegov položaj iz najemnega razmerja zaradi tega ne sme poslabšati, kar pomeni, da velja za primerno stanovanje – poleg opredelitev iz desetega člena tega zakona – ki v primerjavi s sedanjim stanovanjem v nobeni drugi pomembni okoliščini ne pomeni bistvenega poslabšanja stanovanjskih razmer najemnika in oseb, ki skupaj z njim bivajo v stanovanju," pojasni Tomažin Raspotnikova.
Ob nastanku krivdnega razloga je najemno pogodbo treba odpovedati s tožbo, ko sodišče v postopku preveri obstoj krivdnega razloga in upravičenost odpovedi, doda pravnica. Če se stanovanje proda, pa sprememba lastnika nepremičnine ne vpliva na obstoječa najemna razmerja; vsakokratni pridobitelj lastninske pravice na stanovanju vstopi v pravni položaj najemodajalca.
Tomažin Raspotnikova je tudi Alenkinega najemodajalca seznanila s temi zakonskimi določili. Njenega pisma ni najbolje sprejel. Kot pravi Alenka, ga je dojel kot napad. "Pojavile so se tudi grožnje, med drugim mi je rekel, naj grem ven, ali pa me bodo obiskali njegovi 'prijatelji'."
Ker v tako sovražno nastrojenem okolju ne želi več živeti, še posebej zaradi otrok, zdaj pospešeno išče novo stanovanje. Pri tem se sooča s podobnimi nesmisli, kot smo jih navedli na začetku tega članka. "Zadnjič sem klicala za neko stanovanje, pa mi je lastnik rekel, da je eden od pogojev ta, da lahko kadar koli in kolikokrat želi vstopi v stanovanje, seveda nenapovedano," še pove Alenka.
Tomažin Raspotnikova ob tem dodaja, naj najemniki vseeno vztrajajo, dokler ne naletijo na 'normalnega' najemodajalca. "Res je težko, vendar so še, jih je pa težko najti in iskanje traja dlje časa," zaključi pravnica.
Sistemskih rešitev ni na vidiku
Stanovanjska problematika v Sloveniji je pereča že več let, celo desetletij. Čeprav se v javnosti pogosto pojavljajo takšne in drugačne zgodbe, ki kažejo, da bi politika morala izvesti določene ukrepe, se to ne zgodi.
Zakaj je tako, se bodo danes ob 20. uri na POP TV pogovarjali tudi gostje v drugem predvolilnem soočenju, ki ga bo vodil Jani Muhič. Vabljeni k ogledu.
KOMENTARJI (216)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.