Stiske dijakov poklicnih šol: kdo bo zaposlil kuharja, ki zna zgolj brati recepte?

So šole, kjer brez praktičnega pouka enostavno ne gre. In na te dijake so vsi pozabili, v en glas razlagajo profesorji praktičnega pouka. Praksa na daljavo pa je praktično neizvedljiva, predvsem pa nenadomestljiva. "Ko imajo dijaki lutko, ko si zraven dijaka, ko pramen las izčešeš, tu je zraven dijak. Tu izčesujemo, paziš na pozicijo rok, prstov. Paziš, kako držiš glavnik, kje pridržiš in to so zelo pomembne stvari. Ne moremo vsega na daljavo," opozarja Suzana Vidic s Srednje šole za oblikovanje Maribor. 

V skrbeh so tudi ravnatelji, ki se bojijo, da bodo dijaki zaključnih letnikov, ki že drugo leto zapored ostajajo brez prakse, jutri nezaposljivi. "To ne vodi nikamor, to ne vodi nikamor. Vsak, ki bo zaposlil delavca, želi, da ima nek nivo znanja. In brez tega znanja bodo zelo težko dobili službe," zaskrbljeno pove Nadja Jager Popović, ravnateljica omenjene mariborske šole. 

Gre namreč za znanje in za delo, ki jim ga kljub trudu težko posredujejo na daljavo. Kaj šele pri programih, kjer jim ga sploh ne morejo. Denimo medijski tehnik. Dijaki opreme za praktični pouk doma nimajo. "Virtualne kable jih lahko učim, kako delati z njimi. Ne znajo pa delati s fizičnimi kabli, ne znajo delati s kamero, fotoaparatom, ne znajo postaviti mikrofona, ker niso imeli te možnosti. Dijaki te opreme nimajo doma," izpostavi Amadeus Birca, profesor za strokovne predmete medijskega tehnika. 

Ne smemo pozabiti, da so to dijaki, ki bodo že letos iskali službo. Kako se bodo sploh zaposlili? "Moram povedati, da je veliko psihičnih stisk, stresov, padca motivacije. Jočejo zraven, prosijo, da kaj naredimo," pove Vidičeva.

Stiske, ne le zato, ker nimajo prakse, ker nimajo znanja, ker nimajo več volje, pač pa tudi zato, ker so družinski odnosi marsikje že skrhani. Mnogi dijaki so na robu, pravi. S številnimi klepeta pozno v noč. Ker se zanje boji. Med pogovorom profesorici Suzani pritečejo celo solze: "Ja, ker to so zgodbe, ki jih mogoče marsikdo ne vidi."