Ko se je Borut Hriberšek predal policistom, je povedal, da je bil v stiski in je nujno potreboval denar. Tako je iz trezorja svojega delodajalca Sintala odnesel večjo količino denarja in pobegnil. Predal se je, ker ni želel, da bi trpela njegova družina.
V Sindikatu komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (Skvns) pravijo, da ne morejo in ne smejo podpreti dejanja varnostnika Hriberška, a ob tem opozarjajo na stisko zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja. Stiska po besedah predsednice Skvns Majde Marolt izhaja iz dejstva, da delavci prejemajo izmeno nizke plače.
Varovanje premoženja je zelo zahtevno delo, povprečna mesečna plača pa po zadnjih podatkih za januar 2013 ne dosega niti 60 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Po njenih besedah povprečna bruto plača varnostnika znaša 908,6 evra, povprečna slovenska bruto plača pa 1523 evrov. "Zelo velik delež zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja prejema minimalno plačo, ne glede na to v kakšnih pogojih opravljajo delo – ali so delo opravljali ponoči, na praznik, brez plačila nadurnega dela in dodatka za nadurno delo," pravi Maroltova.
Dejavnost zasebnega varovanja ostaja brez kolektivne pogobe. Vse od leta 2006, ko je prenehala veljati kolektivna pogodba dejavnosti, so zaposleni, teh je okoli 6000, deležni le osnovnih minimalnih pravic po zakonu o delovnih razmerjih. Sindikat je konec marca na Zbornico za zasebno varovanje sicer vnovič naslovili pobudo za začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.