Štirje predsedniki za uspešno soočanje z epidemijo pozvali k politični stabilnosti

V predsedniški palači so se dopoldne srečali predsednik republike Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Igor Zorčič, predsednik vlade Janez Janša in predsednik DS Alojz Kovšca, ki so razpravljali o aktualnih temah. Med drugim je beseda tekla o soočanju z epidemijo covida-19. Ta v drugem valu ne popušča, luč na koncu predora pa se kaže v obliki skorajšnjega začetka cepljenja proti covidu-19 in poskusnega množičnega testiranja na okužbo z novim koronavirusom.

Predsednik republike Pahor je v izjavi za medije po srečanju poudaril, da je "sodelovanje edina pot, da krizo hitreje in uspešneje rešimo v prid vseh". 

"Z zaskrbljenostjo spremljam povečevanje te politične negotovosti. Vse to, kar se dogaja, je seveda demokratično. Tudi v teh pogojih, ko bi kot predsednik republike rad videl trdno politično stabilnost, močno vlado in sodelovanje med vlado in opozicijo, sem kot demokrat dolžan razumeti, da ima tisti, ki se s to vlado ne strinja, pravico, da izvoli novo. Moje mnenje je, da je, če je tako, v teh razmerah najbolje, da se to izkaže prej ali slej, čim prej, in se ugotovi, ali taka alternativa je," pa je dejal Pahor.

Če kdo meni, da lahko postavi alternativo, mu po besedah predsednika republike tega ne sme nihče braniti. Če se bo to zgodilo, bo odgovornost prevzela alternativa, če je ne bo, pa se je prav s tem dejstvom treba soočiti in pogledati, ali bi bilo vendarle mogoče doseči dogovor o sodelovanju, da bi vlada s cepljenjem uspešno dokončala spopadanje z epidemijo.

Predsednik DZ in poslanec SMC Zorčič je ob tem dejal, da močno dvomi o tem, da bi določeni poslanci SMC prestopili v drugo koalicijo. "Vsi si želimo in promoviramo stabilnost v političnem prostoru. Verjamem, da ta miselnost prevladuje tudi med poslanci DZ, da bo vsak znal ugotoviti, kaj pomeni korak k večji stabilnosti in kaj je avantura," je povedal.

Janša: Skoraj je bil objavljen javni razpis za mandatarja

Janša je spomnil, da se je o prvih napovedih vložitve konstruktivne nezaupnice vladi govorilo že aprila. "Sredi najhujših razmer v prvem valu epidemije je – mislim, da – stranka SD napovedala konstruktivno nezaupnico. In potem se ne spomnim dneva, da se to ne bi ponavljalo – enkrat z enim kandidatom, drugič z drugim, enkrat brez kandidatov, skoraj je bil objavljen javni razpis za mandatarja," je povedal premier in pozval: "Če kdo misli, da lahko sestavi močnejšo vlado, naj to naredi."

Ko sta bili SMC in DeSUS pripravljeni sestaviti mešano koalicijo, v kateri stranke različno gledajo na preteklost, a so za skupno dobro pripravljene sodelovati za sedanjost in prihodnost, sta preprečili tisto, kar želijo danes nekateri vzpostaviti, je dodal premier Janša. Gre za nek čas velikega tveganja, v katerem "bomo vsi skupaj plačali visoko ceno".

Vlaganje nezaupnice ni naloga vlade, je pa pravica tistega, ki misli, da lahko v tej sestavi DZ ponudi boljšo alternativo, je Janša odgovoril na vprašanje o morebitni vezavi zaupnice na imenovanje ministra za zdravje ali na sprejem sedmega protikoronskega paketa. 

"Poznate kakšno državo v Evropski uniji, izven nje v Evropi, na svetu ... kjer bi se pred tretjim valom epidemije opozicija ukvarjala samo z rušenjem vlade? Tega ni nikjer," je prepričan Janša. Sprašuje se, zakaj opozicija ne počaka dva meseca in nato vloži konstruktivne nezaupnice oziroma zakaj tega ne naredi že danes. "Če bi ta boljša alternativa obstajala, potem verjetno ne bi bilo puške v koruzi," meni prvak SDS.

Predsednik DS Kovšca je današnji posvet označil za iskrenega, pospremljen pa je bil tudi z zaskrbljenostjo zaradi novih okoliščin glede epidemije in odločnostjo, da jo s skupnimi močmi premagamo.

Predsedniki so se dotaknili tudi volilne zakonodaje. V DZ so namreč danes vložili predlog za spremembe meja volilnih okrajev, ki je druga pot za implementacijo ustavne odločbe.

Dotaknili pa so se tudi predsedovanja Svetu EU, ki Slovenijo čaka v drugi polovici prihodnjega leta. "Moja izkušnja je, da ni treba biti velik, da si lahko 'lider'," je dejal Pahor.

To je bilo že osmo srečanje štirih predsednikov nasploh in drugo srečanje letos. Namen srečanj, ki jih je Pahor uvedel leta 2014 in so odtlej redna, je izmenjava stališč o družbenih vprašanjih, ki za uspešno reševanje terjajo široko politično sodelovanje in podporo, so še zapisali v uradu predsednika republike.