Predsednik republike Borut Pahor je na današnjem tradicionalnem srečanju štirih predsednikov najvplivnejših političnih institucij v državi premiera Marjana Šarca opomnil, da če kdaj, je zaradi ohlajanja gospodarske rasti le še prihodnje leto čas za izvedbo prepotrebnih strukturnih reform. "Seveda ni treba biti dvojni doktor, da prepoznaš probleme, ki so v naši državi. Ne me vleči za jezik, ampak vložili bomo napore, da bi se to začelo," je na predsednikove predloge odvrnil Šarec.
Katere so torej najbolj ključne reforme?
Med strukturnimi reformami sta Pahor in Šarec omenila poenostavitev poslovnega okolja in odpravo administrativnih ovir za vlagatelje pa tudi spremembo zdravstvene zakonodaje in davčno prestrukturiranje. Kot je poudaril Pahor, naj strukturne reforme to gospodarsko rast naredijo dovolj robustno, da bomo odporni bodisi na ciklične krize tržne globalne ekonomije bodisi na bolj nepredvidljivo mednarodno okolje. Dodal je, da tu ne gre samo za ekonomijo, ampak tudi za politiko in varnost.
Slovenija je sicer po mnenju štirih predsednikov varna dežela. "Skorajda ne vidim bolj plemenitega političnega cilja vseh, kot da to varnost ohranimo, to se mi zdi nenadomestljiva prvina naše države, ki jo moramo čuvati zelo spretno, preudarno in premišljeno," je dejal Pahor.
Po njegovih navedbah se strinjajo, da bo morda že priprava dokumenta o načrtih vlade za izpolnjevanje obvez, ki so povezane s članstvom v Natu, prva priložnost, da se napove naš strateški pogled. Do leta 2024 bi vlada utegnila za to področje nameniti približno 1,5 odstotka. "To seveda terja od institucij znotraj varnostnega sistema, da dobro, strokovno premislijo, kako in kam bodo namenile ta dodatna finančna sredstva, da bo res zagotovljena naša varnost - od spletne do klasične," je dejal.
Obuditev pogovorov o spremembah volilnega sistema in ustanovitvi pokrajin
Predsedniki so spregovorili tudi o spremembah volilnega sistema, saj menijo, da je na začetku mandata nove vlade pravi čas za pogovor o možnostih za spremembo zakonodaje, ki je po mnenju nekaterih v neskladju z ustavo, ki predvideva proporcionalen sistem volitev. Poskus o tem izpred štirih let je obtičal, danes pa so se dogovorili, da bo Pahor med predsedniki parlamentarnih strank poskušal ugotoviti, ali obstaja večinska pripravljenost za nadaljevanje te razprave.
Prav tako so danes znova odprli vprašanje o ustanovitvi pokrajin, ki od začetka krize ni bilo več na agendi vlade in parlamenta. Pravo mesto, da se ugotovi, koliko je konsenza za tako velik projekt v letu 2019, je državni svet, je današnji pogovor o tem strnil Pahor.
O ukinitvi državnega sveta (še) niso rekli besede
In če so o ustanovitvi pokrajin ter spremembi volilne zakonodaje ugotovili, da se bodo še pogovarjali, pa govora o ukinitvi državnega sveta, ki ga celo v koalicijski pogodbi omenja Šaršev peterček, tokrat ni bilo. Predsednik DS Alojz Kovšca je poudaril, da svojo vlogo še naprej vidijo kot vlogo mostu med civilno družbo in aktualno politiko ter da ne bežijo od strokovne debate o vlogi in morda tudi modifikaciji DS in tudi o spremembi načina izvolitev državnih svetnikov.
Štirje predsedniki so govorili tudi o podnebnih spremembah in o izbiri varuha človekovih pravic, o kateri bo Pahor pogovore začel v kratkem. Glede slednjega so se po Pahorjevih navedbah "politično modro dogovorili", da morajo vsi pokazati nekoliko več fleksibilnosti, ker je potrebna dvotretjinska večina, in na koncu pustiti priložnost, da nekdo, ki bi začel v postopku izbire uživati večjo podporo, tako podporo tudi dobi.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.