Kot je na novinarski konferenci sporočil predsednik NSi Matej Tonin, naj bi štirje člani NSi po 1. odstavku 257. člena kazenskega zakonika zlorabili svoj položaj, ker so na seji Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) glasovali za sklep, da se na policiji opravi nenapovedan nadzor.
Pojasnil je, da je Knovs v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb odredil nadzor na policiji zaradi indicev, da se v medijsko izpostavljenih zgodbah brez sodne odredbe nezakonito prisluškuje določenim posameznikom. Zatrdil je, da je Knovs nadzor opravil zakonito in v skladu s parlamentarno prakso ter v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Prepričan je, da gre v tem primeru za nezaslišano zlorabo policije za boj proti opoziciji.
Dodal je, da ima policija v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru možnost, da takšen nadzor začasno odložijo, vendar ga niso. "Zdi se nam absolutno nesprejemljivo, pritlehno, da del vladnih spletkarjev zlorablja policijo za politične obračune z opozicijo in to na točkah, kjer je opozicija delala v skladu z zakonom. Prepričani smo, da ta stvar na sodišču ne more iti skozi, je pa jasno, da se nas na takšen način zaposluje, da se na takšen način troši naš, tudi davkoplačevalski denar. Vladna koalicija nas želi namreč zavesti oziroma zaposliti s temami, ki nimajo nobene resne zgodbe," je zatrdil.
"Če mislite na Gibanje Svoboda, ne zlorabljamo nobenih represivnih organov," se je na Toninove besede odzvala poslanka Svobode Tereza Novak.
Tonin je napovedal, da bodo v poslanski skupini o "zlorabah slovenskih represivnih organov" in boju zoper opozicijo obvestili evropske institucije.
Tudi predsednik Knovsa Janez Žakelj je zatrdil, da je bil nadzor, ki se zdaj problematizira, opravljen po vseh pravilih in zakonito. Kot je dodal, je "dolžnost Knovsa, da opravi nadzor, če ji katerikoli državljan sporoči, da ima občutek, da se nad njim izvaja nezakonite preiskovalne ukrepe."
"Člani Knovsa o ugotovitvah nadzora niso seznanjali lastnikov telefonskih številk. Za sebe lahko stoodstotno trdim, drugi pa so mi to tudi zagotovili," je pojasnil. Problem medtem vidi v tem, da so številke "ušle s policije".
Jernej Vrtovec je medtem dejal, da je v zadnjem času pod trenutno vlado očitna uzurpacija policije in drugih nadzornih institucij pravne države, zmanjševanje finančnih sredstev nadzornim institucijam, kot so računsko sodišče in državni svet z namenom, da se okrne delovanje pravne države.
"Cilj te poteze policije zoper zakonito delo Knovsa ni nič drugega kot uničiti ali pa politično umoriti opozicijsko NSi, ki opozarja na nepravilnosti, ki jih počne vlada," je zatrdil Vrtovec.
Policija: Primer usmerja specializirano tožilstvo
Na očitke o zlorabi policije v politične namene so se odzvali tudi v Policiji, kjer te očitke odločno zavračajo. "Policija vedno korektno sodeluje s Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kateri v nadzorih nudimo vse potrebne informacije v skladu z zakonodajo in pristojnostmi komisije," so poudarili na Policiji.
Pojasnili so, da varovane podatke varujejo v skladu s predpisi in jih ne posredujejo nepooblaščenim osebam.
"V policiji si prizadevamo za zakonitost opravljenih nalog in pooblastil zaradi zagotavljanja varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitve pravne države," so zapisali in dodali, da na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovarjati.
"Potrdimo lahko le, da poteka predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije," so še poudarili.
Spomnimo ...
Pooblaščena skupina Knovsa je novembra 2023, torej takoj po t. i. aferi Dars, ki je izbruhnila konec lanskega oktobra, opravila izredni in nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi (GPU) ter od policije zahtevala vpogled v izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Zahtevala naj bi tudi informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami vpletenih v to afero, med katerimi so tudi vidni člani NSi.
Predsednik Knovsa Janez Žakelj je sprva zatrjeval, da so nadzor opravili na podlagi anonimno podanih prijav, kjer so dobili tudi telefonske številke, nato pa je dejal, da je bil vir zaščiten. Pri tem je vztrajal tudi potem, ko je naš portal poročal, da prijave, na podlagi katerih je sledil nadzor na policiji, ne obstajajo.
V koalicijskih vrstah so tedaj ocenili, da vsi indici kažejo na politično zlorabo omenjene nadzorne komisije. Sledili so tudi pozivi k razmisleku Žaklja o odstopu. V SDS pa so menili, da je bil Knovs pri izvajanju omenjenega nadzora nespreten.
KOMENTARJI (432)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.