'Štiriodstotno zvišanje sredstev ne zagotavlja razvojnega preboja vojske'

Glavni cilj razvoja obrambnega sistema je večja odpornost družbe na sodobne varnostne grožnje, tako z izboljšanjem pripravljenosti Slovenske vojske (SV) kot tudi s krepitvijo sistema zaščite in reševanja s poudarkom na preventivi, je na današnji seji odbora pojasnil minister Karl Erjavec.

Finančna načrta ministrstva za obrambo se v prihodnjih letih nominalno povečujeta. Za leto 2020 tako znaša 545,85 milijona evrov, od tega je za SV predvidenih 428, za upravo za zaščito in reševanje pa 51 milijonov evrov. Še 63 milijonov evrov je namenjenih upravnemu delu ministrstva, manjši delež pa inšpektoratoma za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Za leto 2021 predlog finančnega načrta obrambnemu resorju namenja dobrih 561 milijonov evrov, kar je nominalno sicer več, po deležu BDP pa manj kot leta 2020, je pojasnil Erjavec. Poleg tega je v tem finančnem načrtu predvideno znižanje sredstev za upravo za zaščito in reševanje. Minister s tem seveda ni zadovoljen, pričakuje pa, da trenutno načrtovani razrez ne bo tudi dokončen in da bodo v prihodnje skušali doseči, da sredstev ne bi zniževali.

Med pomembnejšimi vlaganji v SV v prihodnjih dveh letih je minister navedel nabavo Toyotinih terenskih vozil 4x4, temu bo v teh dveh letih namenjenih skupno 14 milijonov evrov. Dokup uniform in osebne opreme bo vojsko v dveh letih stal 18,4 milijona evrov, dokup streliva 20 milijonov evrov, dokup pehotne oborožitve pa 10 milijonov evrov. Plačati bo treba tudi šest milijonov evrov davka na dodano vrednost za oklepna vozila Oshkosh. Načrtujejo tudi prenovo pristajalne steze v Cerkljah ob Krki, izgradnjo strelišča Apače in nadgradnjo helikopterjev.

Načelnica Generalštaba SV Alenka Ermenc je ocenila, da štiriodstotno povečanje sredstev v letu 2020 v primerjavi z letošnjim letom sicer lahko usmerijo v izboljševanje pripravljenosti in stabilizacijo dosežene stopnje razvoja. Ne zagotavlja pa takšna višina sredstev tudi potrebnega razvojnega preboja, je povedala.

Opozorila je tudi na kadrovsko sliko v vojski, saj vsako leto iz nje odide za četo pripadnikov. Zato pričakuje, da bodo ukrepi, ki se pripravljajo, zagotovili izboljšanje statusa pripadnikov in obenem večjo konkurenčnost vojaškega poklica, da bi tako zagotovili večji interes zanj.

Da se pomanjkanje kadra odraža tudi v neustreznem razmerju med častniki, podčastniki in vojaki, je v razpravi opozoril Franc Jurša (DeSUS). Matej T. Vatovec iz Levice pa se je med drugim obregnil ob vse pogostejše omenjanje sodobnih hibridnih in kibernetskih groženj. Kot je opomnil, tovrstne grožnje obstajajo že desetletja, a v zadnjem času postajajo priročen izgovor pristojnih za napihovanje izdatkov.

Potrebujemo dobro oboroženo in moderno vojsko, sta se strinjala poslanca SDS Jožef Lenart in Franci Kepa. Kot je dodal slednji, si država kakšne težke oborožitve sicer ne more privoščiti, prav pa je, da se ustrezno poskrbi za pehotno in lahko artilerijsko oborožitev ter varnost prevoza.

Oba proračunska dokumenta naj bi sicer DZ sprejel novembra. V proračunu za leto 2020 je načrtovanih 10,82 milijarde evrov prihodkov in 10,35 milijarde evrov odhodkov, za leto 2021 pa 11,11 milijarde evrov prihodkov in 10,45 milijarde evrov izdatkov. Prihodnje leto je načrtovanega 467,9 milijona evrov presežka, ki naj bi se v letu 2021 povečal na 656,5 milijona evrov.