Število snežnih dni se bo drastično zmanjšalo, vročina bo še bolj pritiskala

Leto 2023 je bilo torej najtoplejše leto v zgodovini meritev v Sloveniji, odklon od zadnjega referenčnega obdobja med letoma 1991 in 2020 pa je znašal  plus 1,3 stopinje Celzija, je pojasnil meteorolog Anže Medved. Po skoraj celotni državi smo tako beležili nadpovprečne temperature.  Že dve leti zapored sicer vremenoslovci beležijo rekordne vrednosti. In to še ni vse, opozarja: "Zadnjih 13 let beležimo nadpovprečne temperature, samo pet let v tem tisočletju je imelo rahlo negativni odklon. V Sloveniji sicer beležimo izrazito segrevanje, nekje od 80. let imamo praktično linearni trend naraščanja temperature, Slovenija pa se je od 70. let segrela za več kot dve stopinji Celzija," je izpostavil Medved. 

Leta 2023 je najbolj izstopala jesen 

Lani je najbolj izrazito odstopala jesen, ki je bila najtoplejša doslej in je postregla z rekordnimi temperaturami, je povedal. Začeli smo z zelo toplim začetkom leta, aprila in maja pa so sledile zelo podpovprečne temperature, kasneje pa vseskozi nadpovprečne temperature. Oktober in december sta bila rekordno topla, najtoplejša v zgodovini naših meritev.  

Leto 2023 je bilo tudi nadpovprečno namočeno leto, bilo je tretje najbolj namočeno doslej. Najbolj namočeno leto doslej sicer ostaja leto 2014. Lani je najbolj, spomni Medved, izstopalo poletje, ki je bilo rekordno namočeno in zelo odstopa od vseh ostalih poletij. Pokazatelj, kako hitro lahko vreme spreminja predznak, je podatek, da medtem ko je bilo lansko poletje najbolj namočeno, je bilo predlansko tretje najbolj sušno, izpostavlja Medved. 

Lansko leto je bilo po nižinah precej neradodarno s snegom, nekaj ga je zapadlo v drugi polovici januarja, ki je vztrajal do začetka februarja. V visokogorju pa so beležili povprečno, dokaj dobro sezono, je povedal Medved. Aprila in maja so bile nizke temperature, zato se je količina snega v visokogorju povečevala in dosegla vrhunec 18. maja, ko je bila debela kar štiri in pol metre. 

Lani smo beležili precej povprečno leto, kar se tiče osončenosti. Meteorolog Andrej Golob je izpostavil, da so bile slovenske reke lani v povprečju za eno tretjino bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju zadnjih 30 let. Prevladovale so hudourniške poplave, pri količini podzemne vode pa je prevladovalo ugodno količinsko stanje.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

"Glavni krivec za podnebno krizo so izpusti podnebnih plinov. Več kot bo izpustov, višje bodo temperature zaradi učinka tople grede," pojasnjuje Medved. Temperatura v Sloveniji pa se bo do konca stoletja povečevala ne glede na scenarij. Po scenariju Pariškega sporazuma bi se ta lahko dvignila še za kakšno stopinjo, po najhujšem scenariju pa vse do šestih stopinj glede na preteklo referenčno obdobje, opozarja. 

Z vedno višjo temperaturo bo vedno višji tudi vročinski stres. Več bo vročinskih valov, ti bodo močnejši in daljši. Več bo tropskih noči, vročih dni s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, po pesimističnem scenariju bi lahko imeli takšnih dni kar za mesec in pol več, kot jih beležimo zdaj, napoveduje Medved.

"Pri višjih temperaturah zrak vase sprejme več vodne pare in s tem bi se tudi povišala količina padavin," izpostavlja. In to vidimo pri vseh sezonah, najbolj izrazito pa v zimskih mesecih, zato se bo količina zimskih padavin povečala. Poleti pa je slika nekoliko drugačna -  imamo velik razpon od enormnega povečanja padavin do njihovega zmanjšanja. V prihodnosti pričakujemo zmanjševanje padavinskih dogodkov poleti, kar je zaskrbljujoče, saj bi večja količina padavin lahko padla v zelo kratkem času, našteva Medved. 

Pozimi nič kaj dobrega ne kaže za ljubitelje snega. Z višanjem temperature se bo število dni snežne odeje namreč drastično zmanjševalo. Ob koncu stoletja bi lahko imeli na nadmorski višini, kjer se nahaja največ slovenskih smučišč, kar za mesec dni manj snežnih dni. Ker bi manj padavin padlo v obliki snega, bi se zmanjšal prenos vode s pomočjo taljenja v tla. Večja pa bo možnost za nastanek poplav tako pozimi kot poleti. 

Kakšna je verjetnost, da se ponovijo lanske poletne poplave? 

Kot je pojasnil meteorolog Arsa Gregor Vertačnik, je možnost, da se bodo takšne poplave seveda ponovile, vendar pa je povratna doba takšnih poplav še vedno vsaj nekaj desetletij, morda tudi nekaj kot več sto let. A kot dodaja, se lahko v naslednjih letih zgodi, da bodo kakšni drugi deli Slovenije poplavljeni v podobni meri, kot so bili lani na Savinjskem in  na nekaterih delih Gorenjske.