Število neodločenih se povečuje

Slaba tretjina je še neodločenih, njihov delež pa se je povečal, je pokazala zadnja anketa Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ). Dobra polovica vprašanih se bo referenduma verjetno udeležila.

DZ nadaljuje z izredno sejo o arbitražnem sporazumu, saj se nekaterim poslancem zdi skrajno čudno, da hrvaška premierka zanika Pahorjeve trditve o hrvaških obljubah. Pahor pa tiste, ki so proti arbitražnemu sporazumu, poziva, naj ponudijo alternativo.

Podatki javnomnenjske raziskave Slovenski utrip, ki so jo danes predstavili v Ljubljani in Novi Gorici, se glede podpore arbitražnemu sporazumu ne razlikujejo veliko od podobne raziskave iz sredine maja. V primerjavi s to raziskavo se je za dobra dva odstotka povečal delež neodločenih, približno za odstotek pa sta se zmanjšala deleža podpornikov in nasprotnikov sporazuma.

Referendumski rezultat je tako po besedah Matevža Tomšiča s FUDŠ še vedno relativno odprt, podpora arbitražnemu sporazumu pa narašča z verjetnostjo, da se bodo ljudje referenduma udeležili. Kot kaže raziskava, se referenduma verjetno ne bo udeležila dobra četrtina vprašanih, s srednjo verjetnostjo je svojo udeležbo napovedalo dobrih 15 odstotkov vprašanih, dobra polovica pa napoveduje bolj verjetno udeležbo.

V primerjavi s prejšnjo podobno raziskavo se je zmanjšal predvsem delež tistih, ki se referenduma verjetno ne bodo udeležili, za slabo polovico odstotka pa se je zmanjšal tudi delež tistih, ki še ne vedo, ali bodo odšli na referendum.

Kot pojasnjuje Tomšič, so nasprotniki sporazuma močneje opredeljeni glede svoje odločitve kot podporniki. Med nasprotniki je namreč 72,4 odstotka vprašanih povsem prepričanih, da bodo glasovali proti, 27,6 odstotka pa jih je še v dvomih. Med podporniki sporazuma je v svojo odločitev povsem prepričanih 65,6 odstotka vprašanih, 34,4 odstotka pa jih je še v dvomih.

Po pošti iz tujine bo glasovalo 3295 volivcev

Na referendumu o arbitražnem sporazumu bo po pošti glasovalo 3295 volivcev iz tujine, ki so Državni volilni komisiji (DVK) pravočasno poslali zahtevke za takšno glasovanje.

Zapletlo pa se je pri 20 slovenskih državljanih, ki začasno živijo v Rusiji, saj jih veleposlaništvo v Moskvi zaradi organizacijske napake ni pravočasno obvestilo o načinih glasovanja in rokih za vložitev zahtevkov, zato so njihovi zahtevki za glasovanje na veleposlaništvu prispeli prepozno. Andrej Šter z zunanjega ministrstva je zato na današnji seji DVK zaprosil, naj preuči, ali bi tem volivcev lahko izjemoma dovolili glasovanje na veleposlaništvu v Moskvi.

Člani komisije so bili enotni, da je zakon glede rokov jasen ter da ni razlogov, da bi v tem primeru naredili izjemo. "Z roki se pri volitvah ne gre igrati," je dejal predsednik DVK Anton Gašper Frantar. S tem so se strinjali tudi ostali člani komisije, ki so ugotavljali, da ne gre za napako v sistemu, pač pa za organizacijsko napako na enem izmed veleposlaništev, ki sicer volivcev sploh ni dolžno obveščati.

Zato so sklenili, da v tem primeru ne bodo dovolili izjeme. Kot je poudaril Frantar, bodo ti volivci še vedno imeli pravico do glasovanja na referendumu, a se bodo morali v tem primeru vrniti v Slovenijo.

Nekdanji predsednik Milan Kučan je SDS obtožil izsiljevalske politike tako v slovenski notranji politiki kot do Hrvaške. Na referendumu bo glasoval za arbitražni sporazum.