Število čakajočih na prve preglede znova naraslo

"Merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov so trije kardinalni ukrepi reforme, ki vsi vplivajo na dolžino čakalnih dob ter s tem tudi na najpomembnejšo vrednost v slovenski družbi, več zdravja za slovenske prebivalce in paciente," so navedli v izjavi za javnost na ZOPS.

Kot so dodali, je področje kakovosti in varnosti tudi po zaslugi Strateškega sveta za zdravstvo pod vodstvom dr. Erika Breclja doseglo pomemben premik naprej. Ministrstvo tako v novi sestavi v teh dneh skupaj z ZOPS in drugimi akterji oblikuje delovno skupino za nov zakon o kakovosti in varnosti, premier pa je Strateškemu svetu obljubil inštitut za kakovost in varnost.

"Če namreč kakovosti in varnosti ne nadziramo, potem pacientu nudimo vse več storitev, za katere navidez nikomur ni več mar, ali so opravljene pravočasno, ali vodijo k ozdravitvi in ali pomenijo nepotreben strošek. Vse to podaljšuje čakalne dobe oziroma pacienti pogosto čakamo celo na storitve, ki v resnici nastanejo zaradi t. i. defenzivne medicine, to je zaradi neprevzemanja odgovornosti," so pojasnili. 

Še eno izmed treh ukrepov je področje primarne medicine. Osebni zdravnik in medicinske sestre, ki poznajo paciente, morajo imeti v prvi vrsti čas za medicinsko obravnavo, so napisali. Vendar smo se v zadnjem času navadili na instantno komuniciranje prek pametnih telefonov in družabnih omrežjih, taka vrsta komuniciranja pa pri pacientih vzbuja potrebo po številnih kratkih informacijah. "Ambulante družinske medicine tega same ne zmorejo, zato je izjemnega pomena povečanje sposobnosti komuniciranja, v Sloveniji smo na pobudo ZOPS dobili enotno klicno številko za paciente (0801 801), ki je dosegla pomembne premike."

Zadnje področje od treh pa je še področje upravljanja zdravstvenih zavodov. V ZOPS si želijo, da bi bil končni izdelek te proizvodnje več zdravja, zlasti števila zdravih let življenja, po katerem smo med najslabšimi v Evropi. Kot opozarjajo, učinkovitost proizvodnje v slovenskem javnem zdravstvu še zdaleč ni dobra, rezultat tega pa so "velike razlike med zavodi in oddelki, z istimi viri nekje opravijo tudi 10-krat več storitev kot drugje, pri plačevanju v javnem sektorju velja uravnilovka, organizacija dela šepa, število poročil, ki ničemur ne služijo, je preveliko, ukrepanje pa je stihijsko, medtem ko bi moralo biti strateško".

ZOPS posebno poglavje namenja čakalnih dobam, kjer veliko pacientov čaka in so storitve bodisi že opravili ali opustili. ZOPS ob tem predlaga vsem direktorjem zavodov, da prostovoljno brez dodatnih pravnih podlag oblikujejo sosvete uporabnikov, vanje pa povabijo tudi predstavnike pacientskih, invalidskih in upokojenskih organizacij. Po njihovem mnenju bi bilo treba tudi ukiniti zavajajoče okvirne termine, ki vsekakor niso zagotovilo za bodočo storitev.

ZZZS bi moral svojo moč usmeriti v to, da tudi s sodelovanjem z vsemi akterji oblikuje svoje delovanje na način, da bo vzpodbujal dobre prakse pri upravljanju zdravstvenih zavodov. "Šele ko bodo ti ukrepi pravilni, se bodo tudi čakalne dobre lahko zelo skrajšale," so sklenili pri ZOPS.