Številni bodo regres izplačali še pred rokom, v nekaj podjetjih bodo zelo radodarni

Banke, zavarovalnice, trgovine. Številni zaposleni v teh panogah bodo poleg delavcev nekaterih največjih - podjetij v lasti države - letos prejeli doslej najvišje regrese, tudi krepko nad dva tisočaka, marsikje pa je nakazilo prišlo že v začetku leta.  

"Delodajalci želijo tudi z višino regresa nekako obdržati obstoječe kadre in na nek način postati privlačni za nove delavce in delavke, ki jih iščejo na trgu," je pojasnil Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov.

Lov na zaposlene in videz prestižnega delodajalca, ki ga z zajetnimi regresi nekatera podjetja izkazujejo že leta. Denimo novomeški farmacevtski velikan Krka, ki bo 19. aprila zaposlenim nakazal 2318 evrov, ali pa Nova kreditna banka Maribor, ki je že izplačala 2461 evrov bruto. Niso pa vsi delodajalci taki, samo lani so inšpektorji ugotovili kar 1432 kršitev. "Največ kršitev se zdaj nanaša na zakonski rok, ki je določen za izplačilo. Regres mora biti izplačan do 1.7., potem pa je večkrat sporna tudi višina izplačila regresa," je poudarila glavna inšpektorica za delo, Katja Čoh Kragolnik.

Ali pa neverjetni primeri zlorab delavcev, ki so na račun sicer prejeli regres, a so ga pozneje morali v obliki gotovine vrniti svojemu šefu. "Delavci, ki dobijo izplačan regres, tega seveda niso dolžni vrniti delodajalcu.  Opozarjamo in pozivamo vse delavce, jih ozaveščamo, da tega zneska ne rabijo dvigovati in ga vračati delodajalcu," je opozorila Čoh Kragolnikova.

Inšpektorat kršitelje sicer kaznuje s položnicami od 3 do 20 tisočakov, potem so pa tukaj še trgovski boni, ki so glede na kolektivne pogodbe - denimo za trgovce - deloma sicer dovoljeni.  

"Zakonsko morda ni sporno, vendar je pa moralno sporno. Namreč, jaz si zelo težko predstavljam, da bi nekdo lahko z bonom Mercatorja ali Tuša šel nekam na dopust. Čemur je tudi osnovni namen regresa, da se delavec spočije," je dodal Zorko.

Naj bo regres v celoti v denarju, še poziva Zorko in dodaja, da nekateri zaposlovalci z visokim regresom kompenzirajo prenizke plače, čeprav so delavce zmožni plačevati bolje. Po njegovo namreč ne smemo živeti v prepričanju, da višina regresa raste s cenami počitniških aranžamjev, pač pa je le odraz stanja na trgu dela.