Po vsej Sloveniji so potekale velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo.
V ljubljanski stolnici je vigilijo ob 20. uri vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Mariborski pomožni škof Peter Štumpf je velikonočno vigilijo vodil v cerkvi Povišanja svetega križa v Trbonjah. V celjski stolnici je velikonočno vigilijo ob 19. uri vodil celjski škof Anton Stres, v katedrali v Novi Gorici pa ravno tako ob 19. uri koprski škof Metod Pirih. V koprski stolnici je velikonočno vigilijo ob 19. uri vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak, v murskosoboški stolnici pa ob 18. uri škof Marjan Turnšek. Velikonočno vigilijo v novomeški stolnici pa je ob 19. uri vodil škof Andrej Glavan.
Simbolične velikonočne jedi
Velika sobota je dan pred veliko nočjo, ko kristjani častijo Jezusa v Božjem grobu. Duhovniki zjutraj blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo svoje domove, na velikonočnem ognju pa gospodinje pripravljajo velikonočne dobrote.
Velikonočno praznovanje se začne zvečer s slovesnim bogoslužjem, pri katerem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa in krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub. "Pri sv. maši se bere večje število svetopisemskih besedil, ki imajo globok pomen za odrešenjsko zgodovino," so zapisali na Slovenski škofovski konferenci.
Poseben pomen ima na veliko soboto blagoslov velikonočnih jedi. "Namen blagoslova je, da se zavemo Božje dobrote, darov, ki smo jih prejeli od Boga, in da začutimo Božjo bližino in njegovo navzočnost v našem vsakdanjem življenju."
Kot so navedli, imajo velikonočna jedila posebno simboliko. "Kruh je sad Božje dobrote in človekovega dela. Meso je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje.“ Dodali so, da pet rdeče obarvanih pirhov spominja na kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Korenine hrena pa nosijo simboliko žebljev.
Križev pot v dežju
80-letni papež Benedikt XVI. je ob vetrovnem in deževnem vremenu nosil križ le na treh od 14 postaj križevega pota, sicer pa je obred, ki ga je vodil italijanski kardinal in rimski vikar Camilo Ruini, spremljal s Palatinskega griča na Kolosejem.
Zadnji dogodki v Tibetu so vrgli senco na velikonočno praznovanje v Vatikanu, ki letos odsevajo papeževa prizadevanja za večjo svobodo pripadnikov katoliške vere na Kitajskem. Prav zato verjetno ni naključje, da je bil avtor letošnjih spremnih besedil in molitev prav kitajski kardinal iz Hongkonga Joseph Zen.
Ob eni od 14 postaj križevega pota je Zen zapisal, da je bil Poncij Pilat, rimski upravnik Jeruzalema v času križanja Jezusa Kristusa, ki je križanje tudi določil, simbol vseh tistih, ki oblast izrabljajo kot instrument moči in pri tem ne upoštevajo pravice.
Papež bo drevi v baziliki sv. Petra vodil velikonočno bedenje ali vigilijo. Praznovanje velikonočne nedelje se bo začelo na Trgu svetega Petra v Vatikanu s papeževo slovesno dnevno mašo, nato pa bo Benedikt XVI. opoldne z glavne lože vatikanske bazilike podal "urbi et orbi" – nagovor mestu in svetu.
