Vrečkova: Kultura je bistvena za dobro počutje posameznika

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je pripravilo tradicionalni poklon pesniku ob njegovem spomeniku na Prešernovem trgu v Ljubljani, novogoriškem Bevkovem trgu in Grajskem trgu v Mariboru. V Kranju pa poteka tradicionalni Prešernov smenj.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je položila venec pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani in nato v spremstvu kranjskega podžupana Janeza Černeta na pesnikov grob v Prešernovem gaju, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je gostila kosilo v čast letošnjih prejemnikov Prešernovih nagrad. Pogovor z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci bodo zvečer pripravili v kranjskem Prešernovem gledališču.

"Umetniki in umetnice, delavci in delavke v kulturi danes skrbijo, da je kultura dostopna vsakomur, od blizu in vsak dan, saj je kultura temelj za razvoj družbe," je povedala ministrica Vrečko.

"Kultura zagotavlja družbeno blaginjo, njen gospodarski prispevek je obsežen, njena izobraževalna vloga izjemnega pomena. Še več: kultura je bistvena za dobro počutje posameznika in je tkivo skupnosti. Kultura in umetnost v vseh svojih najrazličnejših pojavnih oblikah prepoznavata raznolikost. Zagotavljata svobodo izražanja. Omogočata živost jezika. Ohranjata in oživljata sporočilo iz preteklosti. Ustvarjata in oblikujeta vrednote za prihodnost," meni v video poslanici, ki je dostopna tudi na spletni strani ministrstva za kulturo.

Ministrica je izrazila željo, da bo kulturni praznik res praznik kulture za vse, za mlade in stare, marginalizirane, senzorno ali gibalno ovirane, razseljene. "Naj vsakdo občuti in ceni pozitivne učinke kulture in umetnosti v svojem življenju. Ob kulturnem prazniku, 8. februarju, vam želimo, da bi s kulturo in umetnostjo živeli vsak dan," je svoje misli ob kulturnem prazniku sklenila ministrica Vrečko.

Golob: Naša odgovornost je, da kulturi namenjamo spoštovanje

Ob kulturnem prazniku so se zvrstile tudi poslanice. "Čestitke ob državnem prazniku, še posebej tistim, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjate s kulturo," državljanom in državljankam sporoča predsednik vlade. Po njegovih besedah nas Prešernov dan opominja na pomen kulture v naši zgodovini in pri oblikovanju identitete. "Je dan, ko s ponosom gledamo v preteklost in se spominjamo pomembnih ustvarjalcev, ki so slovenski jezik, tradicijo, znanje in ustvarjalni potencial ponesli v svet in gradili globalno prepoznavnost naše kulture".

"Kultura ni le steber naše identitete in državotvornosti, je neskončno gibalo ustvarjanja, odkrivanja, raziskovanja in beleženja vsega, kar izgrajuje nas in naš kolektivni prostor. Je ljubezen do slovenske besede tudi v časih, ko je bila zatirana, ozmerjana in preganjana. Naša odgovornost je, da kulturi namenjamo spoštovanje in pomen, ki si ga v družbi zasluži in s ponosom podpiramo slovenske ustvarjalke in ustvarjalce. Srčika kulture je v solidarnosti in delu za skupnost, ki je vključujoča in skrbi za blagostanje vseh," je zapisal v sporočilo za javnost. 

Dodal je, da so se zavezali, da bodo vlagali v kulturo in gradili družbo, ki bo temeljila na spoštovanju in kulturnem dialogu. "Gradimo nove prostore za Arhiv RS, v pripravi je tudi potrebna dokumentacija za izgradnjo novih nacionalnih stebrov kulture, ki si jih Slovenija nedvomno zasluži – SNG Dramo in NUK 2," je naštel.

Fajonova: Kultura spodbuja enakost in odpira dialog

"Kultura je vrednota, ki krepi narodno identiteto in posameznikovega duha. S tem, ko zahteva spoštovanje, spodbuja enakost in odpira dialog ter zavrača nestrpnost in predsodke," pa je v video poslanici ob slovenskem kulturnem prazniku povedala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Po oceni ministrice kultura prispeva k socialni vključenosti in razvoju gospodarstva, odgovornost države pa je, da ustrezno podpre delovanje kulturnih institucij in neodvisnih kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Kulturna raznolikost je dobrina, ki jo moramo spoštovati in krepiti, je povedala Fajon in dodala, da se tega dobro zavedajo Slovenci, ki živijo zunaj države, pa tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, kjer kulturo pojmujejo kot nepogrešljivi del diplomacije.

"Ne le s spodbujanjem rabe in učenja slovenščine in pri uveljavljanju njenega položaja kot enega od uradnih jezikov v EU, temveč tudi ob številnih drugih mednarodnih dejavnostih, ob katerih odpiramo vrata slovenski kulturi in njenim snovalcem," je poudarila ministrica.

Spomnila je tudi, da bo Slovenija letos častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, kjer je po njenih besedah potrebno izkoristiti bogato tradicijo nacionalnega knjižnega ustvarjanja za celovito promocijo slovenske ustvarjalnosti in drugih naših potencialov.

Maljevac: Kultura je jedro vsega, kar smo

Tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob prazniku čestital kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem, bralkam, filmskim in likovnim navdušencem, obiskovalcem gledaliških in plesnih predstav in drugim. "Kultura je jedro vsega, kar smo," je zapisal v sporočilu za javnost in pojasnil, da kultura ni le eno od družbenih področij ali dejavnosti. 

"Razumevanje kulture in prostor, ki ji ga ponujamo danes, nam pove, kakšno družbo želimo graditi v prihodnosti. Je sestavni del njenega jedra, njen DNK, vezno tkivo, njen vrednotni kompas, ogledalo časa in kritični glas," je zapisal. Kulturni praznik je po njegovem mnenju eden najpomembnejših, najbolj povezovalnih in najbolj solidarnostnih nacionalnih praznikov pri nas.

Najvišja priznanja v slovenski umetnosti so podelil na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Nagrade Prešernovega skladove nagrade, ki jih podeljujejo za vrhunsko ustvarjalnost zadnjih treh let, so dobili pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.

Slovenskega kulturnega praznika se bodo z različnimi prireditvami spomnili tudi zamejski Slovenci v vseh štirih sosednjih državah, Avstriji, Hrvaški, Italiji in na Madžarskem, ter po svetu.

V Vrbi so se poleg velikih mož slovenske kulture spomnili tudi ustvarjalnih žensk

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo znova posebej živahno v vaseh pod Stolom in ob rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna v Vrbi, kjer je na osrednji slovesnosti zbrane nagovorila državnozborska poslanka Katarina Štravs. Kot slogan letošnje prireditve in pohoda po poti kulturne dediščine je odmeval Prešernov verz Bog živi vas Slovenke.

Vrba in vasi pod Stolom vsako leto na slovenski kulturni praznik postanejo epicenter slovenske kulture. Tudi letos so se kljub nizkih temperaturam številni pohodniki podali po poti kulturne dediščine, ki povezuje rojstne hiše Prešerna v Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah ter čebelnjak Antona Janše na Breznici.

Letošnji pohod poteka pod sloganom Bog živi vas Slovenke. Kot je pojasnil direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman, pot kulturne dediščine Žirovnica povezuje pet velikih mož, vendar so tu živele in delovale tudi pomembne ženske. "Te so včasih prezrte, ampak smo v Žirovnici zelo ponosni nanje, saj so pomembno prispevale h kulturnemu življenju v Žirovnici in v Sloveniji nasploh," je poudaril.

Žirovniški župan Leopold Pogačar pa je dodal, da so letošnji moto praznovanja izbrali v spomin in poklon vsem tistim močnim in ustvarjalnim ženskam, ki so živele v senci velikih mož, a pomembno prispevale h kulturnemu vrenju v vaseh pod Stolom. Njim v čast so danes v Vrbi pripravili tudi priložnostno razstavo.

"Slogan opozarja na pomen enakopravnosti in enakosti med spoloma in lahko si predstavljamo, kako zelo napreden je bil Prešeren v svojem razmišljanju," je dejala tudi slavnostna govornica in izpostavila, da je bila Prešernova neizmerna širina nekaj velikega za tisti čas. Poudarila je tudi, da so sporočila njegove poezija še kako aktualna tudi danes.

Pojasnila je, da je Prešeren za nas tako pomemben, ker je bil prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal z evropskimi sodobnimi književniki in je tako dvignil raven slovenskega knjižnega jezika. Ob tem je poslanka Štravs dodala še, da kultura predstavlja identiteto in pomembne smernice v življenju Slovencev.