Izpolnjeni pogoji za kazenski postopek zoper Goloba, na imuniteto se ne sklicuje

Bolj konkreten Zoran Stevanović ni bil. Kot je še dejal, je o tem obvestil Roberta Goloba, poslansko skupino Svoboda in mandatno-volilno komisijo. Ta mora namreč odločiti o tem, ali bo Golobu priznana poslanska imuniteta ali ne, od česar je tudi odvisno, ali se bo kazenski postopek zoper njega začel ali ne. Zadevo bo komisija obravnavala na zaprti seji. Kot izhaja iz sklica seje kolegija predsednika DZ, ki bo v torek, bo izredna seja, na kateri bo DZ odločal o Golobovi imuniteti, predvidoma v sredo.

Dodal je še, da je za omenjeno kaznivo dejanje zagrožena kazen do šestih let zapora.

Odvetnik prvaka Svobode Roberta Goloba Stojan Zdolšek je potrdil, da se obvestilo tožilstva o možnosti kazenskega pregona zoper Goloba, o katerem je bil obveščen predsednik DZ, nanaša na zadevo Bobnar. Konkretnih očitkov še ne pozna, je pa dejal, da se Golob ne sklicuje na imuniteto.

Specializirano državno tožilstvo je namreč predsednika DZ Zorana Stevanovića obvestilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka zoper prvaka Svobode Roberta Goloba, ker naj bi kot predsednik vlade storil kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja daril za nezakonito posredovanje, je danes povedal Stevanović.

Bolj konkreten ni bil. Je pa Zdolšek za STA potrdil, da gre za zadevo Bobnar.

Oktobra lani je namreč specializirano državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Goloba zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po 264. členu kazenskega zakonika. Očitali so mu domnevno vmešavanje v delo Policije.

Sodišče mora torej zdaj še odločiti o uvedbi sodne preiskave. Če bi tak sklep sprejelo, bi se s tem začel kazenski postopek. A mora pred tem DZ odločiti o Golobovi imuniteti. Na sklep o uvedbi preiskave bo sicer tudi še možna pritožba.

Golob se na imuniteto ne sklicuje, pravi Zdolšek, postopek v DZ pa sicer predpisuje poslovnik DZ.

Poteza tožilstva je sicer sledila približno leto dni zatem, ko je Policija spisala kazensko ovadbo zoper tedanjega premierja Goloba. Očitke Golobu o vmešavanju v delo Policije je sicer nanizala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.

Golob je že tedaj očitke zavrnil, njegov odvetnik Zdolšek pa je tudi zahtevo za sodno preiskavo označil kot neutemeljeno.

Specializirano državno tožilstvo RS je 2. 10. 2025 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za preiskavo zoper eno osebo, in sicer zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena KZ-1.  Okrožno sodišče v Ljubljani je 18. 8. 2026 pozvalo SDT RS na predložitev dovoljenja Državnega zbora RS, ker je obdolženec po vložitvi zahteve za preiskavo bil izvoljen za poslanca in v tej funkciji uživa procesno imuniteto. 

Do sedaj se obdolženec na imuniteto ni skliceval. Ker Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ne sklicuje, je SDT RS na podlagi poziva Okrožnega sodišča v Ljubljani 24. 8. 2026 v Državni zbor RS posredoval obvestilo o kazenskem postopku zoper poslanca in tudi zahtevo za dovolitev začetka kazenskega postopka, v kolikor bi se obdolženec skliceval na imuniteto.

Sodišče o vloženi zahtevi za preiskavo še ni odločilo, so dodali. 

Poslanec ima namreč imuniteto od potrditve do prenehanja poslanskega mandata. Poslovnik DZ določa, da če so podani pogoji za začetek kazenskega postopka proti poslancu, pristojni državni organ pošlje zahtevo za dovolitev začetka kazenskega postopka predsedniku državnega zbora. Predsednik DZ zahtevo takoj posreduje v obravnavo mandatno-volilni komisiji.

Predsednik DZ, poslanec, zoper katerega se vodijo postopki, ali njegova poslanska skupina lahko zahtevajo, da zadevo obravnava DZ.

Mandatno-volilna komisija presodi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije. Praviloma se šteje, da je priznanje imunitete lahko nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije v primeru, ko namerava pristojni državni organ poslanca pripreti ali ko ga je že priprl, ne pa tudi v primeru, ko namerava proti njemu začeti kazenski postopek ali ko ga je že začel.

Pri obravnavanju zahteve ali obvestila mandatno-volilna komisija ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je poslanec dejansko kazensko odgovoren.

Mandatno-volilna komisija obravnava zahtevo oziroma obvestilo na seji, zaprti za javnost. Na seji pa sklene, ali predlaga državnemu zboru, da poslancu prizna imuniteto ali da mu je ne prizna. Državni zbor o tem odloča brez razprave in obrazložitve glasu. Razprava je sicer možna, če DZ na predlog predsednika državnega zbora, mandatno-volilne komisije ali poslanske skupine sklene, da se odločanje opravi na zaprti seji.

Kot je danes dejal Stevanović, je skladno s predpisi o prejeti zahtevi SDT obvestil Goloba, poslansko skupino Svoboda in mandatno-volilno komisijo.

Poslanka Svobode Tereza Novak je na vprašanje glede postopkov proti prvaku stranke Robertu Golobu dejala, da si vsi želijo, da bi organi pregona čim prej opravili svoje delo. "Mislim, da je predsednik stranke Robert Golob prvi, ki si želi, da se zadeve razčistijo in končajo, kolikor vem, se tudi ne sklicuje na imuniteto," je opomnila.

"Organi pregona naj čim prej opravijo svoje delo, ker to je njihovo delo. S tem je za nas zadeva zaključena," je dejala Novak v današnji izjavi za medije, sicer namenjeni umiku pobude za zakonodajni referendum o spremembah zakona o lokalnih volitvah.

V SD in Levici so ob postopkih proti prvaku Svobode Robertu Golobu izpostavili, da morajo vsi organi opraviti svoje delo brez političnih pritiskov. Zato se do postopka ne želijo opredeljevati, v SD pa pričakujejo, da bo Golob z organi pregona sodeloval.

Poslanka SD Andreja Katič je v današnji izjavi za medije dejala, da verjame, da bo predsednik Svobode "odgovorno sprejel vse vloge, ki jih ima v postopku, da bo sprejemal pošto, da se ne bo izmikal, da bo tvorno sodeloval tako z organi preiskave, pregona kot seveda tudi potem, ko bo potekal sodni postopek".

Ob tem je dodala, da si želijo, da zgodba "ne bi imela tako velikega političnega vpliva, da bi se ti organi čutili kakorkoli pod kakršnimkoli političnim pritiskom". "Če želimo, da pravna država deluje, morajo ti organi delovati neodvisno od kakršnekoli politične presoje," je bila jasna.

V Levici zaupajo v institucije in v načelo pravne države in verjamejo, da se bo postopek vodil po strokovnih in etičnih načelih, pa je dejal sekretar poslanske skupine Levica Alan Medveš. "Nikakor ne smemo dopustiti, da bi politika kakorkoli s kakršnimikoli pritiski, kot je tudi denimo današnja izjava predsednika državnega zbora, vplivala na to, kako bodo postopki tekli pred organi pregona, zato postopkov ne bomo vsebinsko komentirali," je dodal.

V Levici tudi verjamejo, da se v opozicijski partnerici Svobodi ne bodo "posluževali manevrov, kakor se jih radi poslužujejo v koalicijskih strankah, ko pritiskajo na organe pregona, jih označujejo kot krivosodje, kot nesposobne in podobno," je pristavil Medveš.

Odvetnik nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar Luka Švab je sporočil, da sta z Bobnarjevo z informacijo o obvestilu tožilstva, da so izpolnjeni pogoji za začetek kazenskega postopka zoper prvaka Svobode, seznanjena le iz medijev. 

Glede na poročanje medijev nadaljevanje postopkov v tej zadevi vidita "kot jasno neposredno potrditev pristojnih in neodvisnih organov, da je bila presoja Bobnarjeve v konkretnem primeru pravilna," je zapisano v izjavi, ki jo je v imenu Bobnarjeve medijem posredoval Švab. Dodal je, da je zbiranje in presojanje oz. vrednotenje dokazov seveda v izključni presoji pristojnih državnih organov.