V Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad je pretekli četrtek zgorelo 150 ton odpadkov. Ker so gasilci hitro reagirali, ogenj na srečo ni poškodoval nikogar, prav tako ni nastala materialna škoda. Po zagotovilih predstavnikov podjetja Kostak požar ni vplival niti na onesnaženje vodnih pitnih virov.
Razplet v Krškem bi bil lahko tudi precej manj 'srečen' in bi se lahko končal s težkimi posledicami. Zato nas je zanimalo, kaj pravzaprav lahko povzroči samovžig in kako se ga da preprečiti. Iz podjetja so nam že prejšnji teden pojasnili, da se je iskra, ki je zanetila ogenj, najverjetneje vžgala samodejno, za kar so lahko med drugim krive visoke poletne temperature ozračja.
Nevarnost za vžig predstavljajo nepravilno odloženi odpadki
Danes so iz podjetja Kostak podrobneje pojasnili, da je lahko kombinacija visokih temperatur in nepravilno ločenih odpadkov iskra za samovžig. Ljudje denimo med kosovne odpadke odvržejo predmete, ki tja ne sodijo. Tako se med odvrženim pohištvom, vzmetnicami, talnimi oblogami ... znajdejo baterije, akumulatorji, ki lahko v določenih pogojih vplivajo na to, da ti kosovni odpadki zagorijo.
Druga velika nevarnost sta steklo in kovina. Ko sonce pod pravim kotom posije skozi steklo, nastane ozek pas vročine, ki vžge material pod sabo. Pri kovini je podobno – ker se od nje odbija žarek sonca na potencialni material, se ta zaradi tega vžge, so razložili v podjetju Kostak in ob tem opomnili, da je prav zato pomembno, da smo dosledni in odpadke ločujemo pravilno.
Kopičenje odpadkov – eden od vzrokov za samovžige. So rešitev sežigalnice?
Še en problem, ki lahko prispeva k samovžigu, so odpadki, ki so predolgo časa skladiščeni v centrih za njihovo predelavo. Spomnimo. V mariborski družbi Surovina je s konca februarja na začetek marca 2020 v dobrem tednu kar trikrat zagorelo. Pri prvem požaru je gorel mešani odpadni material, zadnji pa je izbruhnil v skladišču nenevarnih odpadkov, pripravljenih za trdno gorivo. Slednji je bil največji in je povzročil za okoli 3.000.000 evrov materialne škode.
Direktor družbe Surovina Jure Fišer je takrat izpostavil problem, da Slovenija nima nobenih rešitev na področju sežiga odpadkov. "To je glavni problem. Odpadki predolgo tičijo pri nas, preden dobimo izvozna dovoljenja, in odkar je Madžarska zaprla svoja vrata, imamo resne težave – ne le mi, ampak celotna Slovenija – z izvozom teh odpadkov. Dokler to ne bo rešeno, bodo odpadki vedno problem," je poudaril. V mariborski Surovini je nato istega leta ponovno zagorelo maja.
Sežigalnice v Sloveniji – da ali ne?
V Sloveniji je leta 2020 sicer nastalo skupno skoraj 7,7 milijona ton odpadkov. S končnimi postopki smo jih predelali blizu 6,8 milijona ton, reciklirali skoraj 3,2 milijona ton, izvozili pa 1,1 milijona ton, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).
A kako bi sežigalnice za odpadke, ki jih ni mogoče predelati, vplivale na zdravje ljudi in okolje? Tovrstna vprašanja so si zastavljali okoljevarstveniki in zdravniki, ko je Mestna občina Ljubljana prejšnji mesec predstavila načrt gradnje sežigalnice. Zdravniki so znova poudarili, da nasprotujejo sežiganju odpadkov v Ljubljani. "Župan Janković zelo pristransko podaja zgolj prednosti sežigalnice, izkorišča trenutno negotove razmere na področju energentov in obljublja cenejše ogrevanje za prebivalce Ljubljane," so argumentirali. Opozorili so tudi, da bodo prebivalci pravo ceno nižjih položnic zaradi sežiganja odpadkov v Ljubljani plačali s svojim zdravjem, o čemer smo takrat tudi poročali.
Poudarili so, da je zrak v Ljubljani med najbolj onesnaženimi v Evropi. "Načrtovano sežiganje približno polovice vseh odpadkov v državi oziroma več kot 300 ton odpadkov dnevno bi kakovost zraka samo še dodatno poslabšalo in ogrozilo zdravje in življenja prebivalcev Ljubljane in okolice. V Ljubljani je povprečna koncentracija strupenih in rakotvornih delcev PM2,5 v zraku namreč že sedaj vsaj trikrat višja, kot jo priporočajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije," so izpostavili.
Župan Zoran Janković je namreč pred odzivom zdravnikov pripravil predstavitev zamisli o gradnji sežigalnice v Ljubljani, nanjo pa je povabil tudi župana Dunaja.
Po mnenju Zdravniške zbornice je bila predstavitev sežigalnice odpadkov na Dunaju v okviru razprave o gradnji sežigalnice v Ljubljani zavajajoča. "Sežiganja odpadkov na Dunaju in v Ljubljani ne moremo primerjati, tudi če bi v Ljubljani uspeli zgraditi sežigalnico, ki bi bila po tehnično-tehnoloških zahtevah primerljiva z dunajsko. Ljubljana namreč leži v slabo prevetreni kotlini, podobno kot Celovec in Gradec, ki nimata sežigalnic odpadkov, medtem ko Dunaj leži na dobro prevetreni ravnini," so poudarili.
Če bi bile vse odvržene smeti tovornjaki, bi lahko z njimi obkrožili naš planet štiriindvajsetkrat
Ne glede na argumente za ali proti sežigalnici pa lahko vsakdo z doslednim ločevanjem pripomore k reševanju problema prevelike količine odpadkov. Letno na svetu nastane okoli 2,12 milijarde ton odpadkov. Če bi bile te smeti tovornjaki, bi lahko z njimi obkrožili naš planet kar štiriindvajsetkrat. Po večini zavržemo stvari, ki smo jih uporabljali le šest mesecev. Vsako leto proizvedemo za 3 odstotke več odpadkov kot prejšnje leto, opozarjajo v Surovini na svoji spletni strani.
Pravilno ločevanje odpadkov, kot ga navaja Surovina:
Odpadno steklo
V zabojnik za steklo sodijo: steklenice, steklena embalaža, kozarci, stekleničke od parfumov in kozmetične stekleničke. Pokrovčke odlagamo v zabojnike za embalažo.
Česa se ne odlaga v zabojnik za steklo: žarnic, ogledal, avtomobilskega stekla, okenskega stekla, večjih kosov stekla.
Odpadna embalaža
Kaj sodi v zabojnik za embalažo: vse plastenke, jogurtovi lončki, pločevinke hrane in pijače, konzerve, vrečke in folije, stiropor, najlon in kovinski pokrovčki.
Česa ne odlagamo v zabojnik za embalažo: trde plastike, embalaže nevarnih odpadkov.
Mešani odpadki
Sem spadajo stari gumbi, povoskan papir, umazan papir, čistilne gobice, elastike, peki papir, sponke, izrabljena pisala, odpadki gume ter usnja, odpadki iz keramike in porcelana ter podobno.
Biološki odpadki
Sem sodijo ostanki hrane, sadja oziroma zelenjave, zemlja, rože, pokošena trava, čajne vrečke, papirnati robčki.
Sem ne sodijo: cigaretni ogorki, pepel, meso in kosti.
Kosovni odpadki
Pohištvo, vzmetnice, kopalniška oprema, talne obloge in vsi večji odpadki, ki se jih ne da odložiti v zabojnike.
Nevarni odpadki
Sem sodijo: akumulatorji, zdravila, čistila, baterije, škropiva, žarnice, pesticidi, jedke tekočine, razkužila.
Pomembno je vedeti, da v zabojnike za steklo, papir in embalažo ne oddajajte umazanih odpadkov oziroma odpadkov z ostanki hrane ali česarkoli drugega, kar ne sodi v te zabojnike.
*Članek je bil dopolnjen. V prvotni verziji je bilo napačno navedeno, da je Jure Fišer nekdanji direktor družbe Surovina.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.