Izmenjava zapornikov? Med njimi tudi ruska vohuna iz Slovenije

Ker Slovenija v Rusiji nima zapornika, ki bi ga lahko zamenjala za ruska vohuna, z Rusijo tudi ne more izpeljati izmenjave zapornikov. Prijeta ruska vohuna lahko sicer Rusiji izroči, Moskva pa bi nato v zameno za njiju drugim zahodnim državam izročila njihove priprte državljane.

Slovenska policija je v navzočnosti Sove 5. decembra 2022 v ljubljanskih Črnučah aretirala ruska vohuna Ano Valerevno Dulcevo in Artema Viktoroviča Dulceva, ki sta se izdajala za argentinska državljana Ludwiga Gischa in Mario Roso Mayer Munos. Že vse od takrat sta v priporu, ona na Igu, on na Povšetovi. Po informacijah portala N1 sta na zaslišanjih ves čas molčala, za kar sta kot ilegalca ruske obveščevalne službe SVR tudi usposobljena. 

Po navedbah časnika Wall Street Journal je bila tarča njunega vohunjenja v Sloveniji Agencija EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Ljubljani nedaleč od njune hiše. Slovenijo pa sta uporabljala kot bazo za potovanja v Italijo, Hrvaško in drugod po Evropi za stike z drugimi obveščevalci, ki sta jim prenašala ukaze iz Moskve.

Kot smo že večkrat poročali, so ilegalci tisti vohuni, ki se leta urijo v Rusiji, nato pa se svoji družini v domovini povsem odpovejo in se preselijo v tujino, običajno z lažno, vohunsko družino. Ruska vohuna v Sloveniji sta imela tudi dva otroka, za krinko pa sta imela tudi računalniško podjetje in spletno umetniško galerijo s pisarno na Parmovi ulici v Ljubljani. Podatke pridobivajo predvsem z mreženjem, odnose gradijo s politiki, diplomati in gospodarstveniki ter jih nato pošiljajo v Kremelj. 

Bosta ruska vohuna, aretirana v Sloveniji, del velike izmenjave?

Ruska vohuna sta v tajnem sojenju priznala krivdo, vendar pa kazni po naših informacijah ne bosta prestajala v Sloveniji, saj bosta postala del večje izmenjave zapornikov, ki naj bi se odvila med Rusijo, ZDA, Nemčijo in Belorusijo. Po naših neuradnih informacijah bo izmenjava stekla jutri. Špekuliralo se je, da naj bi bil za izmenjavo predviden tudi znani opozicijski aktivist Aleksej Navalni, vendar je umrl v zaporu.

V času, ko je dvojica ždela za zapahi slovenskih zaporov, je delala tiha diplomacija: "Širše, na zavezniškem nivoju in prišlo je do nekega logičnega dogovora o zamenjavi vohunov. Tudi to, moram reči, je pričakovano," je za oddajo 24 UR dejal Boštjan Perne, nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva.

Kot je, tako bivši šef vojaških obveščevalcev, v luči tega pričakovan tudi epilog na ljubljanskem okrožnem sodišču. Rusa sta krivdo priznala. Svojo kazen sta vmes torej že odsedela, zdaj pa neuradno sledi drugi korak: predaja dvojice eni od zahodnih zaveznic, šele nato sledi zamenjava z Rusijo oziroma Belorusijo. Seveda v strogi tajnosti, zato vsaj za zdaj ni znano, kako, kje in kdaj bosta obe strani uresničili domnevni dogovor.

"Naši zavezniki imajo to dogovorjeno in izpiljeno, Slovenija pa je tu nekoliko nova. Mislim, da se bomo ravnali navodil ter priporočil, ki nam jih bodo dali zavezniki, kako točno in v kakšnem časovnem okvirju bo to potekalo, ampak mislim, da zelo hitro ali precej hitro. Rekel bi, da ne bomo videli tega, da bi zdaj nekje pri nas v hotelu živela," pravi Perne.

Pojasnil je, da Slovenija nima zajetih svojih državljanov zaradi vohunstva ne v Rusiji ne v Belorusiji. "Vendar je pa tu ključno, da Slovenija odigra kot čvrsta oziroma zanesljiva zaveznica, kar ni zanemarljivo, kar je za nas zelo pozitivno," je poudaril.

Pred – tako se zdi – skorajšnjo zamenjavo krožita predvsem dve imeni. Slovenija naj bi skupaj z zavezniki reševala v Belorusiji na smrt obsojenega nemškega državljana Rica Kriegerja in v Rusiji zaprtega ameriškega novinarja Evana Gershkovicha. "Rešujemo ljudi, ki bi bili zelo hudi stiski ali pa celo usmrčeni. Menjava teh vohunov, ki sta bila pri nas, za to, da dobimo nazaj ljudi, ki bi bili dolgo zaprti, maltretirani ali pa celo usmrčeni, ni majhna stvar," je izpostavil.

Seznam dragocenih imen

V Sloveniji aretirana vohuna bi torej lahko "zamenjali" za ameriškega novinarja Evana Gershkovicha, tako je že junija za N1 pojasnil Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve in nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade. Takrat je na vprašanje o izmenjavi odgovoril, da so vse možnosti odprte, a da o tem, kaj počnejo na področju nacionalne varnosti, ne sme kaj dosti povedati. 

Novinarja Wall Street Journala Gershkovicha so v Rusiji 19. julija letos obsodili na 16 let zapora. Kot smo že večkrat poročali, je sojenje steklo izjemno hitro, po zgolj treh obravnavah pa so ga obtožili, da je bila njegova novinarska odprava v Jekaterinburgu marca 2023 zgolj krinka za zbiranje informacij o ruskem proizvajalcu tankov Uralvagonzavod, ki naj bi jih nato predajal ameriški tajni službi. 

Gershkovich je tako postal prvi novinar po padcu Sovjetske zveze, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja. Evropska unija in številni evropski voditelji so se že kritično odzvali, ameriški predsednik Joe Biden pa je ponovil, da je Gershkovich nedolžen, in poudaril, da si ZDA prizadevajo za njegovo osvoboditev.

Moskva sicer dokazov o njegovem domnevnem vohunjenju ni nikoli predložila. Kremelj konkretne izmenjave doslej ni želel komentirati, je pa Rusija prejšnji mesec sporočila, da so se z ZDA pogovarjali o morebitni izmenjavi zapornikov. Kremelj je poudaril, da bi morale informacije o izmenjavi ostati daleč stran od medijev, poroča portal US News.

Prav tako bi lahko bil del izmenjave nekdanji ameriški marinec Paul Whelan, ki je bil decembra 2018 aretiran v Moskvi in leta 2020 spoznan za krivega vohunjenja in obsojen na 16 let zapora. 

Z izmenjavo naj bi pridobil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki si že leta prizadeva, da bi nazaj dobil likvidatorja ruske tajne službe FSB Vadima Krasikova. Krasikov je leta 2019 v berlinskem parku sredi belega dne nekdanjega čečenskega poveljnika Zelimhana Hangošvilija najprej ustrelil v hrbet, nato pa še dvakrat v glavo. V času likvidacije je bilo v parku tudi veliko družin in otrok. 

Hangošvilija je ubil zato, ker se je proti Rusiji boril v drugi čečenski vojni, Rusija pa je prepričana, da je leta 2004 vodil tudi napad v Ingušetiji, v katerem je umrlo več deset ruskih policistov. Krasikova so v Nemčiji obsodili na dosmrtno ječo. 

BBC se je že pred meseci obrnil na tri člane nemškega vladnega odbora za zunanje zadeve in jih vprašal, ali bi pristali na izpustitev, a so vsi trije izpustitvi nasprotovali. Ulrich Lechte iz Svobodne demokratske stranke, ki je del vlade kanclerja Olafa Scholza, je vztrajal, da Nemčija "Rusiji ne sme narediti te usluge". Kot meni, bi bila to neke vrste amnestija, ki bi poslala politični signal, da lahko Rusija nadaljuje z umori na njihovem ozemlju, morilci pa bodo izpuščeni in nekaznovani. 

Pa vendar naj bi zdaj Nemčija na predajo Krasikova pristala v zameno za 30-letnega nemškega državljana Rica Kriegerja, ki so ga na smrt s streljanjem obsodili v Belorusiji. Tamkajšnji režim ga je obtožil, da je po navodilih ukrajinske tajne službe v Belorusijo prišel z nalogo, da izvede teroristični napad blizu železniškega omrežja. 

Na Belorusijo so se zgrnili tudi očitki, da so Krigerja prisilili v priznanje krivde, mučenje ujetnikov v tej državi ni redkost. Hkrati pa je Belorusija edina država v Evropi, ki smrtno kazen dejansko tudi izvrši. Da bo v izmenjavo vključen tudi Kriger, nakazuje tudi dejstvo, da je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko včeraj Kriegerja pomilostil.