'Šteje le iznajdljivost pri koritu'

Hkrati pa opozarjajo, da v raziskovalni dejavnosti ni stabilnega financiranja, v akademskem svetu pa smo dopustili t.i. kastni sistem. Del denarja, ki prihaja od države, namreč pokrije predvsem mesta, ki so višje na hierarhični lestvici, medtem ko se morajo raziskovalci prijavljati na razpise, da si zaslužijo za plače. "Tako smo si privoščili izplačevanje obsceno visokih zneskov nekaterim, medtem ko večini znanosti zaradi domnevnega pomanjkanja režemo kariere in delovna mesta - družbi pa boljšo in na razvoju temelječo prihodnost."

Pri takšnem sistemu pa jo najslabše odnesejo mladi, poudarjajo zaposleni na Inštitutu za biologijo in dodajajo, da najbolj plačani niso nujno najbolj učinkoviti. "Meje med povprečno plačo raziskovalca in neverjetnimi zneski ne postavlja odličnost, ampak iznajdljivost pri koritu," je dejala Ana Roter z Inštituta.

Zato pozivajo k podpisu peticije, s katero zahtevajo večji nadzor nad avtorskimi pogodbami in njihovo omejitev (npr. z omejitvijo največjega dovoljenega zneska avtorskih honorarjev na ustanovo glede na število zaposlenih); javni seznam prejemnikov (z vsotami) avtorskih honorarjev nad določeno vsoto; znižanje odstotka zaposlitve (torej financiranja iz javnih sredstev) za prejemnike avtorskih honorarjev ali omejitev največjega zneska, ki ga lahko nekdo prejme za avtorsko pogodbo glede na plačo, ki jo dobi v svojem rednem delovnem razmerju; prepoved dvojnega financiranja in njeno dosledno izvajanje ter preusmeritev sredstev privarčevanih z omejitvijo izplačevanja avtorskih honorarjev v sklenitev rednih delovnih razmerij.

Pobuda za demokratizacijo univerz

V Visokošolskem sindikatu pravijo, da se ravno zato, ker imajo tisti, ki se znajdejo “pri koritu” ustrezno visoke zaslužke, ti niso pripravljeni zavzeti za sistemsko ureditev financiranja. "V tej luči postaja čedalje bolj razumljivo pristajanje naših akademskih kolegov v vladi, zlasti predsednika vlade Mira Cerarja (Pravna fakulteta UL) in finančnega ministra Dušana Mramorja (Ekonomska fakulteta UL), na krčenje visokošolskega proračuna," pravi predsednik Visokošolskega sindikata, Marko Marinčič.

"Dejstva, da se je na spisku Supervizorja znašlo toliko dekanov, sodeč po seznamih znanstvenih objav ni mogoče povezati z imenitnimi raziskovalnimi dosežki teh oseb, temveč s fevdalizacijo fakultet kot institucij," ugotavljajo v sindikatu.

Temu je treba narediti konec, pravijo, zato bodo sprožili obsežno akcijo za demokratizacijo univerz in temeljite spremembe v volivnih postopkih na vseh ravneh, od rektorjev do dekanov, od senatov in upravnih odborov do akademskih zborov. "Med spremembami, pri katerih bomo izrazito vztrajali, so splošne volitve rektorjev in dekanov, omejitev števila mandatov za vse vodilne funkcionarje ter osemletni moratorij (2 mandata) pri kandidiranju nekdanjih političnih funkcionarjev na vodilne univerzitetne funkcije," je pojasnil Marinčič.

Ministrica odhaja, težave ostajajo

V mladinski organizaciji Iskra menijo, da je razkritje KPK pokazalo predvsem na sistemsko težavo, na kar je že v torek opozoril Branimir Štrukelj iz Sviza. Jedro problema je po njihovem mnenju komercializacija javnih ustanov, posebno visokega šolstva. To se kaže v tem, da se iz proračuna za visoko šolstvo namenja vse manj denarja, zato so se javne ustanove prisiljene tržiti in na tak način iskati alternativne vire prihodkov.

"Storitve postanejo plačljive, zato si jih socialno ogroženi del prebivalstva ne more privoščiti. Ravno tako imajo elite, ki te ustanove upravljajo, nadzor nad tokom finančnih sredstev iz tržnih projektov, zato se obnašajo čedalje bolj kapitalistično. Javni sektor tako ne predstavlja več sistema, ki omogoča univerzalno dostopnost temeljnih storitev, ampak se spreminja v lovišče za profite zasebnikov. S tem pa se javni sektor odmika od svojega osnovnega poslanstva," ugptavljajo v Iskri.

Zato zahtevajo sistemsko ureditev težav, odpravo zlorabljanja izrednega študija ter zaustavitev komercializacije univerz in ostalih javnih ustanov. To pa mora postati prioriteta vlade.
Primeri dvoživk, koncesij ali javno-zasebnih partnerstev so razširjeni po vsem javnem sektorju, na področju šolstva pa je prisotna tako v pedagoški kot raziskovalni dejavnosti.

V Iskri so opozorili tudi na tržno naravnane projekte. Te lahko javni raziskovalni in visokošolski zavodi ponujajo ceneje kot zasebni izvajalci, saj so njihove plače in infrastruktura krite z javnimi sredstvi.

Pri teh projektih pa pogosto brezplačno sodelujejo študenti. "Govorimo torej o obliki javne subvencije zasebnemu kapitalu, saj ta dostopa do javno sofinanciranega razvoja, ki je cenejši od lastnih razvojnih oddelkov podjetij," pravijo v Iskri. Pri tem javni zavodi od takih projektov pogosto nimajo veliko, saj od zaslužka fakultete zadržijo le okoli 10 odstotkov režije. "Ostalih 90 odstotkov ostane v upravljanju vodjam skupin, kar za akademske elite ustvarja ugodbe pogoje, da v javnem sektorju funkcionirajo kot zasebni podjetniki," še dodajajo.

Namesto, da bi se vlada lotila teh sistemskih težav, pa jih le še poglablja in skuša dodatno komercializirati visoko šolstvo, opozarjajo študentje. "Najbolj agresivno se tega loteva kar zdajšnja vlada pod ministrico Setnikar Cankar." Prav zdaj naj bi namreč rektor Univerze v Ljubljani skušal doseči spremembe zakona in statuta, "ki bi odprle možnosti za tudi formalno izenačitev izrednega in rednega študija, večje zaračunavanje šolnin tujim študentom, študij na daljavo in dodatne oblike podjetniške dejavnosti akademskih delavcev." Te spremembe bi po mnenju Iskre trenutne težave le še poglobile.