Štefanec napovedal boj za Supervizor, vložil bo zahtevo za sodno varstvo

Predsednik KPK Boris Štefanec bo vložil zahtevo za sodno varstvo glede odločbe informacijskega pooblaščenca, ki mu očita kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov zaradi nezakonitega pridobivanja in neustrezne zaščite osebnih podatkov v Supervizorju. Če bi odločbo v celoti spoštovali, bi bila posledica lahko le izklop Supervizorja, meni Štefanec.

"Odločno moram reči, da na komisiji to zadevo vidimo kot neposreden napad na uporabnost in transparentnost Supervizorja, zoper katerega se bomo zelo odločno borili," je na novinarski konferenci glede odločbe o prekršku dejal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). V odločbi, ki so jo prejeli v soboto, je po besedah Štefaneca globa za prvi prekršek - nezakonito pridobivanje osebnih podatkov - 830 evrov, za neustrezno zaščito osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor pa je izrečen opomin.

Štefanec: poskušajo nas ustaviti

Po mnenju KPK se za skrbjo za zasebnost skriva predvsem poskus zmanjševanja transparentnosti delovanja javnega sektorja. "Če bi omenjeno odločbo v celoti spoštovali, bi morali Supervizor ugasniti," je dejal.

Ob tem je poudaril, da so od razkritja podatkov o zaslužkih iz avtorskih in podjemnih pogodb na eni strani priča novim razkritjem nepravilnosti pri izplačevanju različnih dodatkov. Na drugi strani pa so priča pritisku posameznikov, da se ta transparentnost odpravi, in sicer tudi tako, da se komisiji omeji dostop do podatkov, ki ga sicer ves čas izvaja povsem skladno z zakonom.

"To potrjuje tudi sodba upravnega sodišča v zadevi Setnikar Cankar, ki sicer še ni pravnomočna, v njej pa je sodišče zavzelo stališče, da ima komisija zakonsko podlago za pridobivanje, obdelavo in objavo omenjenih podatkov v 16. in 75. členu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije," je spomnil na primer takratne profesorice in ministrice za izobraževanje Stanke Setnikar Cankar, ki je po aferi s honorarji tudi odstopila.

Ob tem je izrazil tudi presenečenje, da je za vsebino omenjene odločbe informacijske pooblaščenke javnost izvedela, še preden je bila vročena odgovorni osebi, na katero se odločba nanaša. To dejstvo pri komisiji vzbuja dvom o tem, da gre pri tem v prvi vrsti za skrb varovanja osebnih podatkov, ne pa za nasprotovanje delu komisije na področju transparentnosti poslovanja javnega sektorja. Štefanec je ob tem spomnil še na dejstvo, da je komisija pred objavo omenjenih podatkov v Supervizorju marca lani omogočila dostop do testne aplikacije informacijskemu pooblaščencu, ki po njenem pregledu ni imel pripomb.

Štefanec je še poudaril, da podatke od uprave za javna plačila pridobivajo na podlagi posebnega sporazuma. "Uprava je, preden je ta sporazum podpisala, za stališče o njem prosila tudi Informacijskega pooblaščenca. In kolikor je meni znano, sporazum zanje ni bil problematičen, zato ga je uprava tudi podpisala," je dejal.

Očitke, da imajo dostop do podatkov praktično vseh državljanov, saj so vsi bodisi davkoplačevalci bodisi prejemniki javnih sredstev skozi, denimo, pokojnine, pa je zavrnil z zagotovilom, da so oči KPK vedno odprte v porabo javnega denarja, ne v posameznika.

Štefanec je danes ostro zavrnil tudi nekatere očitke komisiji. Glede kritik nekdanjega predsednika KPK Draga Kosa, ki jih je označil za nekorektne, je dejal, da se je njegov sprva prijazen odnos do komisije spremenil v trenutku, ko je komisija začela voditi postopke v zvezi s svetovalnimi pogodbami v NLB, v okviru tega tudi glede svetovalne pogodbe s Kosovo družbo.

Kot nekorektno je označil tudi razpravo poslanca SMC Janija Möderndorferja, ki je minuli petek na odboru DZ za zdravstvo zavzel stališče, da v taki obliki, kot je KPK sedaj, tega ne potrebujemo. Pri tem pa je spregledal, da je dan pred tem vlada obravnavala poročilo o ukrepih za preprečevanje korupcije in pri tem poudarila pomembnost delovanja KPK, je dejal Štefanec. "Takšne nastope predvsem poslancev koalicije komisija šteje kot napad na njeno neodvisnost," je bil jasen.

V tem smislu sicer na KPK vidijo tudi zadnja opozorila OECD, kjer so izrazili resno zaskrbljenost zaradi položaja KPK in se zavzeli za njeno neodvisnost, finančne in človeške vire.

Štefanec je ob tem orisal tudi okoliščine, v katerih deluje KPK, in med drugim izpostavil, da je njihov proračun danes nižji kot leta 2011, predvidene kadrovske okrepitve pa da so padle v vodo z zadnjim zakonom o izvrševanju proračuna.

Obregnil se je tudi ob dejstvo, da nekatere njihove ugotovitve niso imele posledic. Pri tem je med drugim izpostavil zadevo Škrlec, v kateri je KPK ugotovil, da je generalni državni tožilec Zvonko Fišer ravnal koruptivno, a zgodilo se ni nič. Enako je bilo v primeru ministra za finance Dušana Mramorja in ugotovitev o njegovih honorarjih ter dodatkih za stalno pripravljenost. Prav tako pa se ni nič zgodilo v primeru pravnomočne odločbe, v kateri je KPK zapisal, da prvak SDS Janez Janša komisiji ni uspel dokazati izvora svojega premoženja v višini približno 200.000 evrov. O zadevah, glede katerih še tečejo sodni postopki, ni želel govoriti.

Tudi odmevni odločbi o delovanju DUTB je sledilo nekaj menjav, "po vsebini dela pa se ni zgodilo skoraj nič ali zelo malo".

Sklenil pa je, da komisija dela, čeprav ni zadovoljen z ugledom, ki ga imajo v javnosti. "A sem prepričan, da sam k temu nisem prispeval, ampak je bil to nekdo drug," je še dodal, dlje od tega pa ni želel iti.