Ste že kdaj videli 'megleno mavrico'?

O megli govorimo, ko vidljivost zaradi majhnih vodnih kapljic v zraku pade pod 1000 metrov. V gosti megli je lahko vidljivost močno zmanjšana, tudi na nekaj deset metrov, to pa povzroča težave zlasti v prometu. Nastanek megle je povezan z mirnim ozračjem in s hitrim padanjem temperature. Hladen zrak ni sposoben zadržati toliko vlage kot topel, zato se v nekem trenutku voda začne izločati iz zraka. Pri megli se vodna para v zraku spremeni v majhne vodne kapljice s premerom okoli 10 mikrometrov (1 meter je 1.000.000 mikrometrov), lahko bi rekli, da nastane oblak pri tleh. Ker so meglene kapljice tako majhne in lahke, večinoma lebdijo v zraku ali zelo počasi padajo proti tlom.

'Meglena mavrica'

Megle običajno nismo preveč veseli, saj se pojavlja v delu leta, ko je sonca že na splošno bolj malo, z njenim nastankom smo prikrajšani še za nekaj sončnih ur. A megla nam včasih pričara tudi čudovite optične pojave. Eden izmed njih je zagotovo 'meglena mavrica' (angl. fog bow), ki nastane zelo podobno kot običajna. Svetloba se lomi na vodnih kapljicah in na nasprotni strani sonca se pojavi lok, ki je precej svetlejši na notranji in precej temnejši na zunanji strani. Ker so meglene kapljice približno stokrat manjše od dežnih, se sončna svetloba precej bolj razprši, zato barve v 'megleni mavrici' niso tako izrazite. Na zgornjem robu je nekaj rdeče, na spodnjem nekaj modre, večinoma pa je lok povsem bel. 'Meglena mavrica' je precej redek pojav, še največkrat nastane v hribovitih krajih na prehodu iz sonca v meglo.

Glorija

Naslednji pojav povezan z meglo je glorija. Podobno kot 'meglena mavrica' tudi glorija nastane na nasprotni strani sonca. Pojavi se pod obzorjem opazovalca, zato je vidna na dvignjenih točkah, kot so vrhovi hribov in gora ter strehe stavb, in tudi z letal. Okoli sence opazovalca se zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah pojavi mavrični krog, ob ugodnih razmerah je lahko krog dvojen.

Ob morju štirikrat manj megle kot po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije

Po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije je jutranja megla zelo pogost pojav, v povprečju se pojavi od 80- do 100-krat na leto, precej večkrat v jesenskem in zimskem času. Glavni razlog za to je zatišna lega Slovenije, saj nas Alpe na zahodu in severu ščitijo pred močnejšimi vetrovi. Seveda obstajajo velike razlike po številu dni z meglo med območji v Sloveniji. V višjih legah je megle precej manj, tam je običajno nekaj več vetra in tudi megleni pokrov pogosto ne sega preveč visoko. Še manj megle kot v dvignjenem svetu je ob morju, kjer njen nastanek v večini primerov preprečijo lokalni vetrovi. Ob morju megle od aprila do septembra praktično ne poznajo, v zimskem času se v povprečju pojavi nekje štirikrat na mesec.