Država ukinja pripravništva in razpisuje 300 služb. A ne za starejše od 29 let

Z letošnjim letom plačanih pripravništev v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji ne poznamo več, prav tako ni več volonterskih pripravništev. To pa za tiste, ki še nimajo strokovnega izpita, pomeni novo veliko oviro na poti do službe. Kako naj torej tisti, ki bi radi poučevali, pa nimajo strokovnega izpita, pridejo do zaposlitve, če pa se na razpis za prosto delovno mesto prijavi več deset kandidatov, od katerih ima večina že opravljen tudi strokovni izpit? 

Da lahko pristopiš k opravljanju strokovnega izpita, potrebuješ od 6 do 10 mesecev delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalni ustanovi, a le-te ne bodo zaposlile kandidata brez izkušenj in izpita, ker je na trgu dela ogromno kandidatov, ki že imajo strokovni izpit. "In tako se vrtimo v začaranem krogu znova in znova in znova," opozarja zaskrbljena učiteljica matematike in računalništva, ki ne želi razkriti imena, zato jo poimenujmo Maja. "Vsak učitelj brez strokovnega izpita ni konkurenčen na javnem razpisu delovnega mesta, saj imajo učitelji s strokovnim izpitom prednost," še pravi.

Slaba tolažba ministrstva, da pripravništvo ni obvezno

Na ministrstvu za šolstvo zaskrbljene bodoče učitelje 'tolažijo', češ, da pripravništvo ni obvezno, temveč je le ena od oblik pridobivanja ustreznih delovnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu. Kot navajajo, lahko bodoči učitelji potrebne izkušnje pridobijo tudi tako, da nadomeščajo nekoga na bolniški ali porodniški, ali pa delajo v knjižnici in drugih strokovnih službah v šoli.

Tisti, ki si že vrsto let prizadevajo, da bi se skozi birokratske in nesmiselne ovire prebili do strokovnega izpita, pa jim ne uspeva, so dokaz, da ta tolažilna pojasnila ministrstva zdržijo le na papirju, medtem ko je v praksi povsem drugače. Tako kot marsikje drugje, je tudi v šolstvu ogromno brezposelnih oseb, zato je velika verjetnost, da se bo na javni razpis za nadomeščanje prijavil kakšen kandidat, ki že ima opravljen tudi strokovni izpit. Po podatkih za september letos, je bilo v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 1383 oseb z visokošolsko pedagoško izobrazbo, od teh je bilo 999 starih 30 let ali več.

Je sploh možno brez pripravništva priti do strokovnega izpita?

V teoriji ja, v praksi pa je možnost majhna. Strokovni izpit vam sicer ne zagotavlja delovnega mesta, vam pa zagotovo prinese več možnosti, da nekoč vendarle pridete do zaposlitve v šolstvu. Opravljen strokovni izpit je namreč eden od pogojev, ki jih delodajalec zahteva od kandidata, kar pomeni, da lahko zaposli osebo brez izpita le, če se na razpis ni prijavil kandidat z opravljenim izpitom. To pa se v praksi zgodi zelo, zelo redko.

Prejšnja leta je vlada s plačanim pripravništvom in tudi volonterskim letno omogočala med 500 in 600 osebam, da so opravile pripravništvo. Lansko leto je bilo teh oseb prek 800, kar pa je še vedno le polovica od vseh, ki so se na pripravništva prijavili.

Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) preprečuje zaposlovanje v javni upravi, volontersko pripravništvo pa je bilo ukinjeno zaradi očitkov, da se izkorišča poceni delovno silo. Zdaj so ukinili še plačano pripravništvo, saj ministrstvo javnega razpisa pripravniških mest na področju vzgoje in izobraževanja v obliki, v kakršni je bil običajno objavljen in realiziran, v tem trenutku ne načrtuje. Zato smo pristojno ministrstvo povprašali, ali ne bi bilo smiselno, da se v javnih razpisih za delovna mesta v šolstvu iz zahtevanih pogojev umakne zahteva po strokovnem izpitu in tako izenači kandidate za delovno mesto – vsaj v tej točki. Odgovora nismo dobili. So pa na ministrstvu za šolstvo pokroviteljsko dejali, da razumejo stisko bodočih šolnikov in da si prizadevajo zadeve reševati, kolikor se pač v danih razmerah da.

Namesto pripravništev javni razpis, ki obljublja 300 zaposlitev. A ni vse tako rožnato

Ena od rešitev, ki jo načrtujejo, je javni razpis Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja. Le-ta je v zaključni fazi priprave, cilj razpisa pa je po besedah ministrstva "organizacija in izvedba kvalitetnega uvajalnega obdobja s kontinuiteto zaposlitve po uvajalnem obdobju". Z drugimi besedami, s tem razpisom želijo v šolstvu v štirih letih zaposliti 300 oseb, ki pa bodo nadomestile nekoga, ki odhaja v pokoj. Razpis bo objavljen kmalu, vsebina razpisa pa je že sedaj marsikoga ujezila. Za nove zaposlitve v šolstvu bo v naslednjih štirih letih na voljo 5,4 milijona evrov, razpis pa bo prinesel 300 zaposlitev. Bo pa ravno toliko pedagoških delavcev moralo v pokoj.

Na ministrstvu za šolstvo so pripravili informativni dan o razpisu, da bi pridobili čim več različnih mnenj in stališč, ki bi jih nato upoštevali pri razpisu. Ene od teh predstavitev se je udeležila tudi učiteljica Maja, ki je bila nad vsebino razpisa razočarana. "Razpis obljublja 300 delovnih mest za učitelje začetnike, v bistvu pa je to prikrivanje resnice in zavajanje ljudstva. Ko sem prvič slišala za ta razpis, se mi je zdelo, da je kar preveč lepo, da bi bilo res. Na žalost sem imela prav," pravi.

Razpis delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in delno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Sicer končno besedilo razpisa še ni znano, je pa že jasno, da se bodo na razpis lahko prijavili le tisti javni zavodi, ki imajo v svojem kolektivu osebo, ki je pred tem, da se naslednje šolsko leto upokoji. Prav tako naj bi prednost imeli javni zavodi, ki so na območjih z višjo stopnjo brezposelnosti, vsak zavod pa bo lahko zaposlil le enega mladega iskalca zaposlitve. To so lahko le osebe stare do 29 let (vključno), ki še niso opravljale pripravništva, še nimajo opravljenega strokovnega izpita in iščejo prvo zaposlitev. Na razpis se ne morejo prijaviti pedagogi in andragoški delavci ter osebe, ki niso neposredno vključene v sam pedagoški proces poučevanja, ter učitelji, ki se ukvarjajo s poučevanjem odraslih.

75 delovnih mest na leto za tiste, ki so 'sveži s faksa'

Učiteljica Maja sicer že ima službo, a jo je vsebina razpisa ujezila. Opozarja, da teh 300 zaposlitev pomeni 'zgolj' 75 na leto, "kar je desetkrat manj, kot so jih včasih razpisovali letno," pravi. "Pogoj, da se javni vzgojno-izobraževalni zavod lahko prijavi na razpis je, da ima na voljo izkušenega učitelja, ki bo šel v upokojitev 1. novembra 2016 oziroma je do takrat pripravljen podaljšati svoje delovne obveznosti. V poštev pridejo vsi učitelji ter vzgojitelji, ne pa pomočniki vzgojiteljev in socialni delavci. Izključene so tudi glasbene šole," opozarja in dodaja: "Učitelj začetnik (bivši pripravnik) bo po tem datumu izkušenega učitelja nadomestil za nedoločen čas, s katerim bi si tudi delil do polovice učne obveznosti. Na ministrstvu so prepričani, da bodo učitelji z veseljem podaljšali svoje delovno razmerje, a to pomeni, da bi se s tem seveda odpovedali odpravnini, katera jim pripada, če ne podaljšujejo svoje zaposlitve."

Učiteljica Maja: razpis ni v skladu z ustavo

Po mnenju učiteljice Maje sta starostna omejitev 29 let ter pogoj, da ima oseba manj kot šest mesecev delovne dobe v vzgojno-izobraževalni ustanovi, sporna. "S tem razpisom država onemogoča kvalifikacijo poklica, kar posledično pomeni, da nismo konkurenčni na svobodnem trgu dela. S tem pa krši 49. člen ustave, ki zagotavlja državljanom svobodo dela, prosto izbiro zaposlitve, prav tako ta člen določa, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto in prepoveduje prisilno delo," opozarja Maja in dodaja, da so tisti, ki nimajo možnosti, da pridobijo potrebne izkušnje za opravljanje strokovnega izpita, v neenakopravnem položaju na trgu dela, prav tako je verjetnost, da bodo dobili zaposlitev v šolstvu, zelo majhna.

Kot pravi, so na predstavitvi v vsebino razpisa podvomili celo ravnatelji, ki so se udeležili posveta. "Njihova prva reakcija na pogoje razpisa je bil smeh. Sedaj, ko sem obiskala 15 šol v svojem okraju in jih preklicala dodatnih 50, razumem zakaj. Zato, ker nobena šola ne izpolnjuje vseh kriterijev. In zato imajo na ministrstvu prav, ko so rekli, da bo 300 delovnih mest čisto dovolj," pravi Maja.

Facebook skupina poziva državo, naj zagotovi enake možnosti pri zaposlovanju

Očitki na razpis, ki obljublja 300 novih zaposlitev, pa letijo tudi s strani tistih, ki že imajo opravljen strokovni izpit, pa tudi nekaj delovnih izkušenj. Ti se na razpis ne morejo prijaviti. Na Facebooku je bila sredi oktobra ustanovljena skupina ZA enake možnosti pri zaposlovanju v VIZ, ki je nastala kot odziv na omenjeni razpis. Opozarjajo, da bo kandidat brez strokovnega izpita in delovnih izkušenj z razpisom v bitki za službo izločili kandidata s strokovnim izpitom in izkušnjami. Prav tako se sprašujejo, kaj naj naredijo vsi tisti, ki na tem razpisu zaradi omejitev ne morejo kandidirati? "Kako bodo enakopravni pri iskanju zaposlitve, za katero praviloma potrebujejo strokovni izpit? Če jim ne bo omogočeno opravljanje pripravništva, ki je v praksi najbolj realna pot do zahtevane kvote izkušenj v VIZ, le-te pa so pogoj za pristop k strokovnemu izpitu," se sprašuje 27-letna profesorica pedagogike in sociologije, ki je ustanovila skupino na Facebooku. "Občutek imam, da smo se spet lotili reševanja problema na napačnem koncu. Ali jo to pač še ena kolateralna škoda ob nenehnem produciranju in vlaganju v kader, ki po zaključku izobraževanja postane višek? Kako lahko ob takšni problematiki ostaja število vpisnih mest na pedagoških smereh praktično nespremenjeno," še pravi.

Plaz kritik tudi na forumu Mladi učitelj

Po ukinitvi pripravništva v vzgoji in izobraževanju se je na forumu Mladi učitelj razvila razprava, na kateri večina opozarja, da je v šolstvu zelo težko priti do službe, za tiste, ki so brez strokovnega izpita, pa je to praktično nemogoče. Kritični so tudi na račun razpisa. Ena od številnih obupanih članic foruma je na pristojne naslovila vprašanje, v katerem jih sprašuje, "kaj bodo v naslednjih mesecih ponudili nezaposlenim osebam z vsemi pogoji za zasedbo nekega delovnega mesta v šoli, ki že imajo ustrezno znanje, izkušnje in odlična priporočila delodajalcev, žal pa so stare nad 30 let? V kateri projekt jih boste vključili?"

Skop odziv ministrstva

Na ministrstvu vsebine razpisa ne želijo komentirati, saj razpis še ni objavljen. Na vprašanje, zakaj omejitev 29 let, pa odgovarjajo, da razpis upošteva načela in cilje Jamstva za mlade v obdobju 2014 - 2015, ki ga je sprejela vlada, in predstavlja poseben ukrep na trgu dela, ki je prilagojen ciljnim skupinam na področju vzgoje in izobraževanja. "Namenjen bo znižanju brezposelnosti mladih, zato bo razpis namenjen mladim do vključno 29 let. Sredstva iz razpisa je potrebno razporejati strogo namensko in v skladu s pravili, ki jih določa EU," še pojasnjujejo odgovorni.

Na vprašanje, kdaj bo ministrstvo iz državnega proračuna namenilo sredstva tudi za starejše od 29 let, na ministrstvu odgovora nimajo. Vztrajajo, da se trudijo po najboljših močeh in opozarjajo, da so tudi pred njimi številne omejitve. Kot pravijo, problem ni le v vzgoji in šolstvu, pač pa tudi v drugih poklicih. A je več kot očitno, da je ta generacija s strani države pozabljena, saj so 'državne subvencije' namenjene le za zaposlovanje mladih.

Še nekaj statistike, ki prikazuje razmerje med zanimanjem za pripravniška mesta in številom razpisanih mest

Podatki o pripravništvih razkrivajo, da je zanimanje za pripravništva na začetku zelo naraščalo. Leta 2004 se je na razpisana pripravniška mesta prijavilo 197 oseb (106 so jih sprejeli), leta 2005 se je prijavilo že 368 oseb (sprejeli so jih 88). Leta 2006, ko so bila prvič razpisana volonterska pripravniška mesta, se je na pripravniška mesta prijavilo že 456 oseb, sprejeli pa so 113 plačanih pripravnikov in 110 volonterskih. Leta 2007 je bilo prijav že 603, medtem ko je bilo razpisanih 211 plačanih ter 450 volonterskih pripravništev. Naslednje leto je število prijavljenih ostalo skoraj nespremenjeno (601), je pa država to leto že zmanjšala število plačanih pripravništev in povečala število volonterskih. Verjetno je bil prav to razlog, da je število prispelih prijav leta 2009 upadlo na 456. Se je pa tega leta povečalo število volonterskih pripravnikov.

Leta 2010 se je na pripravniška mesta prijavilo 562 oseb. Naslednje leto je število rahlo upadlo, saj se je za pripravnika prijavilo 538 oseb, so pa to leto zapolnili prav vsa volonterska pripravništva.

Največji skok v številu prijav smo zabeležili leta 2012, ko se je na razpisana pripravništva prijavilo dvakrat več kandidatov (1026), pri čemer je bilo razpisanih mest manj kot leto pred tem. Leta 2013 je bilo prijav že 1103, zadnje leto pripravništev pa 1668. Prav tega leta se je število razpisanih volonterskih pripravništev iz 500 povečalo na 797.