Ste prepričani, da ne živite na poplavnih območjih?

Od osme ure v četrtek zvečer pa do osme ure v petek zjutraj je ponekod padlo prek 200 milimetrov dežja. Skozi celotno tridnevno obdobje pa je ponekod po državi zapadlo krepko prek 300 milimetrov dežja. "Opisana vremenska situacija je za sredino poletja nenavadna, bolj je značilna za jesensko oziroma zimsko obdobje, ko temperatura površja sredozemskega morja ni več tako visoka, kot je v avgustu," so v poročilu zapisali pri Agenciji za okolje (ARSO).

Kaj nam sploh še lahko povedo poplavni zemljevidi?

Hiter pogled na opozorilno karto poplav oziroma poplavnih območij, vrisanih v Atlasu voda, s katerim upravlja ARSO, ponazarja tri stopnje poplavnih območij. To so pogoste poplave, redke poplave in območja zelo redkih (katastrofalnih) poplav. Reke Meža, Suhadolnica, Savinja, Lučnica, Dreta, Nevljica, Pšata, Sava, Sora, Kamniška Bistrica, Šujica, Mostnica, Kokra so dosegle rekordne pretoke, posledično so bile katastrofalne tudi poplave. S tem pa so omenjene reke poplavile območja, ki jih na več mestih niso predvidevali niti najbolj črni scenariji v opozorilni karti poplav.

Z zeleno barvo so vrisana območja zelo redkih ali katastrofalnih poplav. Na številnih območjih so poplave presegle začrtane meje, kot denimo na Koroškem, Zgornji Savinski dolini, širšem območju Kamnika, Gorenjske, Škofje Loke ...

Reka Pšata, ki je poplavljala v Mostah, Komendi, in Mengšu, je presegla poplavna območja na zemljevidu, tudi tista, ki so označevala zelo redke poplave.

Če bi tako močno deževje prizadelo Ljubljano, bi bil pod vodo tudi velik del prestolnice. "V prihodnje moramo računati na večje pretoke, na manjšo stabilnost pobočij, močnejša deževja. Vse to bo treba upoštevati pri snovanju protipoplavnih ukrepov. Vpliv podnebnih sprememb pa bo treba všteti tudi v modelske napovedi, saj bodo stoletne vode vse pogostejše," pravi hidrolog Rok Fazarinc.

Glavni hidrolog ARSO Janez Polajnar pa dodaja: "Na zemljevidih so vrisane kombinacije že doživetih poplav in izračuni vsega znanja, ki ga premoremo o vodah. Tudi hipotetični scenariji." Te bo potrebno izračunati in narisati na novo, kar pa bo, kot pravi, vzelo več časa.

Struga Kamniške Bistrice se je prestavila

Kamniška Bistrica je uničila vsaj tri pomembne mostove na regionalnih cestah, si je pa tudi na več mestih utrla novo strugo. Pri Homcu se je ta prestavila za 50 metrov, kot je s pomočjo satelitske slike na Twitterju (X) objavil klimatolog Žiga Zaplotnik.

"Potencial za izjemne padavinske dogodke se bo z leti z naraščanjem temperature površine morja in posledičnim naraščanjem mase vodne pare v ozračju le še povečeval," dodaja Zaplotnik, kar v prevodu pomeni, da bodo takšni padavinski ekstremi lahko pogostejši. 

Protipoplavni ukrepi, gradnja nasipov in zaplavnih pregrad za nadzor hudournikov pa ob dejstvu, da narava prehiteva načrtovalce, ima svoje meje, saj "popolnih protipoplavnih ukrepov ni," opozarja Fazarinc. 

Ker je v slabih treh dneh na mnogih območjih padlo dvakrat več dežja kot celotno lansko poletje skupaj in ker si količino padavin, ki so poplavile dve tretjini države, težko predstavljamo, jo bomo skušali ponazoriti nekoliko drugače. 

Predstavljajte si, da polnite rezervoar z vodo. Če bi to želeli izenačiti s padavinskimi rekordi, ki so padli v prvih 12 urah v noči s četrtka na petek, bi morali 12 ur zapored v rezervoar, velik kubični meter, vsako minuto doliti 3 decilitre vode.