Po gasilcih, delu javnega sektorja in šolnikih so stavko napovedali še policisti

Oba policijska sindikata sta napovedala začetek stavke zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve za 12. februar ob 7. uri. V sindikatih so med drugim prepričani, da je vlada kršila stavkovni sporazum iz lanskega leta z aneksom h kolektivni pogodbi za državno upravo, s katerim se odpravljajo anomalije.

Po mnenju policijskih sindikatov je vlada namreč z omenjenim aneksom, ki ga je s predstavniki sindikatov podpisala poleti po pogajanjih o odpravi plačnih anomalij, enostransko posegla v pravice in vzpostavljena razmerja, dogovorjena s sporazumom.

Stavka je po besedah Policijskega sindikata Slovenije ostala "edini način za uveljavitev pravic zaposlenih, ki jih je vlada z nezakonitim, prikritim in manipulativnim ravnanjem v okviru pogajanj za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, v celoti izničila".

Policisti bodo, kot so navedli, v času stavke zagotovili minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi, premoženja in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ter da bodo pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih dosledno opravljali naloge policije iz zakona o organiziranosti in delu v policiji.

Policisti s stavko zahtevajo:

1. Vzpostavitev razmerij med delovnimi mesti znotraj plačne podskupine C3, dogovorjenih s stavkovnim sporazumom med vlado in policijskima sindikatoma, upoštevaje novo uvrstitev orientacijskega delovnega mesta z aneksom št. 10 h kolektivni pogodbi za javni sektor, in odprava preostalih anomalij v plačni podskupini C3.

Kot so zapisali, je vlada področje anomalij pri pooblaščenih uradnih osebah in celo vojakih reševala tako, da je vsem izhodiščne plačne razrede po tarifnih razredih zvišala enako, kot je bilo to izvršeno na podlagi stavkovnega sporazuma s policisti. "Ob tem je obveljalo povsem neutemeljeno stališče, da so vsa delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb primerljiva z delovnimi mesti policistov," so navedli. Na takšen način je po njihovih navedbah enostransko poseženo v dogovorjena razmerja uvrstitev delovnih mest, saj je "poklic policista neupravičeno ponovno povsem razvrednoten v razmerju do drugih poklicnih skupin pooblaščenih uradnih oseb, celo tako močno, da so danes policisti primerjaje z nekaterimi drugimi poklicnimi skupinami celo v slabšem položaju kot v letu 2008".

2. Izplačilo posebne nagrade policistom, za vsako leto opravljenega dela.

3. Izplačilo nadomestila za dolžnost ukrepanja ob vsakem času v višini 120 evrov bruto na mesec oz. 11,5-odstotka vrednosti orientacijskega delovnega mesta policista oziroma kriminalista, določenega s kolektivno pogodbo za javni sektor mesečno, za vsakega policista v kateremkoli uradniškem nazivu.

4. Ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah v višini 60 evrov bruto mesečno vsem policistom.

5. Ureditev pravic in pogojev ter odprava anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju policistov, ki po uveljavitvi ZPIZ-2 ne zagotavljajo pričakovanih pravic.

6. Ureditev pravic kariernega policista v tarifnem delu kolektivne pogodbe za policiste.

7. Presistemizacija delovnih mest v plačni skupini J in odprava vseh ostalih anomalij, ki izhajajo iz dodatnega obsega nalog, specifičnih prepovedi in omejitev glede na aktualne opise del in nalog zaposlenih, določenih s sistemizacijo ali pogodbo o zaposlitvi.

8. Drugačna ureditev premakljivega delovnega časa in obvezne prisotnosti javnih uslužbencev v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi.

9. Določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.

"Stavkovni odbor Policijskega sindikata Slovenije je po posvetovanju s sorodnimi sindikati v državah članicah EU zaključil, da je v demokratični družbi Evropske unije popolnoma nesprejemljivo, da vlada določene države krši dane zaveze, ki so dogovorjene in določene v stavkovnih sporazumih. V Policijskem sindikatu Slovenije ugotavljamo, da je ta napoved stavke že peta v šestih letih in da se vlada ne drži dogovorjenih sporazumov in sprejetih zakonov, ki jih je dogovorila oz. sama predlagala in drugih pravnih aktov, ki so zanjo zavezujoči oz. slednje zavestno, kljub stalnim in pravočasnim opozorilom sindikata krši," opozarjajo v sindikatu.

Györkös Žnidarjeva upa, da bo vlada do februarja našla rešitve za stavkovne zahteve policistov

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar stavkovnih zahtev policijskih sindikatov še ne komentira, saj jih želi najprej preučiti. Je pa izrazila upanje, da bo vlada do februarja, ko naj bi prišlo do stavke, poiskala ustrezne rešitve, saj "vsaka stavka v tako občutljivem sistemu, kot je policijski, pušča določene posledice".

Kot pravi, se sindikata v policiji lahko pogajata na različne načine, če menita, da so zaposlenim kratene posamezne pravice. "Res pa je, da je stavka tista najbolj skrajna oblika izpostavljanja določenih neskladij. Sama zagovarjam konstruktivni dialog, ki mora temeljiti na vzajemnem spoštovanju in mora stremeti k čimprejšnji razrešitvi nesoglasij, ki bo sprejemljiva za vse vpletene strani," je dodala.

Ob tem je izpostavila ključne dosežke ministrstva v zadnjih treh letih, s katerimi so po njeni oceni "bistveno izboljšali položaj zaposlenih v policiji in pogoje za njihovo delo". "Ti rezultati se kažejo v novih policijskih uniformah in dodatnih delih za uniforme, posodobljeni tehnični opremi in posodobljenem voznem parku, s katerimi na eni strani zagotavljamo varno delo naših policistk in policistov, po drugi strani pa s tem slovenski policistke in policisti zagotavljajo tudi varno okolje in visoko stopnjo varnosti v naši državi. Prav tako so eden od pomembnejših dosežkov mojega mandata tudi že višje vrednotena delovna mesta v policiji in priprave za vzpostavitev kariernega sistema v policiji," se je pohvalila ministrica.

Vraničar Ermanova: Ali je utemeljeno stavkati pri zagotovljeni štiriodstotni rasti plače?

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je v odzivu na napovedi stavk pojasnila, da bo odprava nekaterih varčevalnih ukrepov in anomalij pri plačah v javnem sektorju leta 2018 pomenila štiriodstotno rast plačne mase, kar je več od načrtovane 2,8-odstotne. "Ali je utemeljeno stavkati, ko imaš zagotovljeno štiriodstotno rast plače?" je vprašala.

Pojasnila je, da je okvir javnofinančne porabe za prihodnje leto določil državni zbor "in znotraj tega se moramo gibati". "Več kot bomo porabili za stroške dela, manj sredstev bo ostalo za druge namene," je poudarila.

Kot je pojasnila, je aktualna vlada začela odpravljanje omejevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju, ki so bili sprejeti "v času suhih krav", in jih kar nekaj tudi odpravila. Prav tako so po njenih besedah dogovorili velik del odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki so bile storjene leta 2008, ko je bil uveljavljen sedanji plačni sistem. "Nobena vlada doslej ni naslovila tega problema anomalij, prav tako ni predlagala oziroma uveljavila kakih strukturnih sprememb na področju plačnega sistema, vse se je gradilo na začasnih ukrepih," je dodala.

Če nismo pripravljeni in sposobni sprejeti strukturnih ukrepov, ki bi plačni sistem uskladili z ekonomsko močjo države, je treba pač po njenem mnenju postopno odpravljati omejevalne ukrepe. Kot je pojasnila, so v ta namen za leto 2018 predvideli 2,8-odstotno rast mase sredstev za stroške dela v javnem sektorju. Temu je treba po njenih besedah dodati še nekoliko več od predvidenih sredstev za odpravo plačnih anomalij, odpravo anomalij za direktorje zavodov in nepripravljenost sindikatov, da se pogovorijo o postopnosti ukinjanja omejevalnih ukrepov, zato bo "vse to skupaj zneslo štiri odstotke rasti za naslednje leto".