Po analizi portala Finance, zdravnikom plače rastejo najbolj med vsemi javnimi uslužbenci. Celotna masa plač zdravnikov je oktobra 2022 znašala dobrih 31 milijonov evrov, oktobra lani pa je znašala 16 odstotkov, oziroma pet milijonov evrov več, kažejo zadnji dostopni podatki na portalu plač v javnem sektorju. A plače so se zdravnikom v povprečju povišale še bolj. Oktobra 2022 je namreč zdravniško plačo dobilo 8.300 zaposlenih, oktobra lani pa skoraj 900 zdravnikov manj.
V prvotni verziji članka smo povzeli spletno stran Financ, kjer so zapisali, da je oktobra 2022 zdravniško plačo dobilo 8.300 zaposlenih, oktobra lani pa skoraj 900 zdravnikov manj. Gre za napačne številke. Po podatkih Zdravniške zbornice je avgusta leta 2022 zdravniško plačo prejemalo 7032 zaposlenih, avgusta leta 2023 pa 7127.
Predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič je pozneje opozoril, da se nam je pri računanju povprečne plače zgodila neljuba napaka.
V enem letu so plače najbolj narasle starejšim specializantom in sicer za 35 odstotkov oziroma 1237 evrov. Za 34 odstotkov in podobno vsoto je plača zrastla zdravnikom specialistom, manjšo povišico pa so dobili mladi specializanti, znašala je 28 odstotkov oziroma slabih 720 evrov, še najmanj pa so se popravile najvišje plače višjih zdravnikov specialistov, zrastle so za deset odstotkov, kar je v povprečju pomenilo 610 evrov višjo plačo.
Kot pravijo si je z majhnim dvigom najvišjih plač, vlada torej nakopala srd Fideda, češ da so se vzpostavila nova nesorazmerja. Fides v osnovi sicer hoče, da se uresničijo sporazumi, ki jih je dala vlada sama. Na eni strani protestirajo zaradi zamika vzpostavitve ločenega plačnega stebra za zdravstvo, ki naj bi uredil specifike dela v zdravstvu tudi s prilagojeno plačno lestvico.
Na drugi strani pa opozarjajo na ponovno porušena plačna nesorazmerja, tokrat med mladimi in starimi zdravniki. Za višje specialiste hočejo tri plačne razrede oziroma 12 odstotkov višje osnovne plače. Starejši zdravniki - z vsaj 18-letnimi izkušnjami po specializaciji - pa da bi bili uvrščeni med 58. in 66. plačni razred, kjer bi prejemali od 4300 do 5890 evrov bruto osnovne plače.
Kaj pa želijo tožilci in sodniki?
Vre namreč tudi v pravosodju, tožilci stopnjujejo pritisk na vlado in jutri začenjajo še belo stavko. Zaradi neuresničene ustavne odločbe bodo na obletnico prazne obljube premierja Goloba o "srečnem koncu" za dvig plač v pravosodju naslednja dva tedna opravljali le nujne zadeve. O zapletu so že obvestili evropske institucije, vprašljivo je celo sodelovanje sodnikov v volilnih organih na junijskih evropskih volitvah.
O kakšnih zneskih govorimo pri sodnikih?
Najnižje plače imajo okrajni sodniki, teh je v Sloveniji 177. Njihova izhodiščna bruto plača je slabih 3000 evrov, brez vštete malice in prevoza. Največ - 23 odstotkov - sodnikov v državi je okrožnih. Njihova plača pa varira od slabih 3300 do nekaj manj kot 3700 evrov bruto. Če izvzamemo ustavne sodnike, pa so najbolje plačani vrhovni sodniki svetniki, katerih plača znaša 5000 evrov bruto. Ob tem je v državi še 88 predsednikov sodišč, katerih plača je drugega do tretjega razreda višja pri vsakem od nazivov.
Kako je pa s tožilci? Najslabše plačani okrajni tožilci prejmejo 2900 evrov bruto in lahko napredujejo do 3400 evrov bruto. Generalni državni tožilec, ki ga po odstopu Draga Škete zaradi vožnje pod vplivom alkohola sicer nimamo, zasluži dobrih 5600 evrov bruto.
Primerjava s politiki
Če primerjavo začnemo v parlamentu, vidimo, da je bil novembra najmanj plačan poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je prejel dobrih 4100 evrov bruto, s čimer je približno na ravni višjega sodnika. Njegova osnovna plača, brez dodatkov, pa je 1200 evrov višja od najnižje sodniške. Najbolje plačana je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič – dobrih 6200 evrov. Med ministri je bil po zadnjih dostopnih podatkih najmanj plačan Luka Mesec, njegovih 5800 evrov bruto je več kot plača vseh rednih sodnikov, oziroma na ravni najmanj plačanega ustavnega sodnika. Še več pa zaslužita oktobra najbolje plačani minister Darjo Felda in predsednik vlade Robert Golob, ki prejme dobrih 6500 evrov bruto.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.