Slovenija

Stavkale bodo tudi zobozdravstvene asistentke v Mariboru

Maribor, 01. 10. 2010 14.47 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Poleg ljubljanskih bodo stavkale tudi zobozdravstvene asistentke v Mariboru. Zobozdravstvenih uslug bodo takrat deležni le tisti pacienti, ki bi bili tudi sicer upravičeni uslug dežurne ambulante.

Tudi v Mariboru namreč vodstvo zavoda po besedah predsednika sindikata zdravstvenega in socialnega varstva Zvonka Vukadinoviča še ni sistematiziralo delovnega mesta zobozdravstvene asistentke. Ministrstvo za zdravje je namreč že septembra 2008 izdalo navodilo, da se vse zaposlene, ki delajo z zobozdravnikom v zobozdravstvenih ambulantah, razporedi na delovno mesto zobozdravstveni asistent.

Zobozdravstvena ordinacija
Zobozdravstvena ordinacija FOTO: Reuters

V Zdravstvenem domu Adolfa Drolca v Mariboru je bila večina zaposlenih doslej ustrezno razporejenih v 22. plačnem razredu, srednje medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki so se morali posebej usposobiti za štiriročno delo in asistenco zobozdravniku, pa so bili še naprej razvrščeni nižje in torej v nasprotju s kolektivno pogodbo.

"Vse od leta 2008 se ni premaknilo nič, zdaj pa so se na podlagi zapisanega mnenja neke javne uslužbenke na ministrstvu za zdravje in s podpisom direktorja direktorata za zdravje Janeza Remškarja v vodstvu zdravstvenega doma odločili, da vse delavke z aneksom prerazporedijo na najnižje možno delovno mesto in jim vzamejo tri plačne razrede oziroma 12 odstotkov plače," je odločitev za stavko pojasnil Vukadinovič.

V sindikatu ob tem opozarjajo, da takšna odločitev ne temelji na nobenem pravnem aktu, pač pa je bila izvedena zgolj na podlagi dopisa, ki nima nobene zakonske utemeljitve.
V času stavke bodo tako opravljali le nujne storitve, ki jih narekuje zakon, in vse to na eni sami lokaciji. Ker zakon zelo ozko tolmači, katere so življenjsko nujne zadeve, jih je v zobozdravstvu po Vukadinovičevih besedah razmeroma malo, je pa pojasnil, da to načeloma pomeni, da bodo v času stavke zobozdravstvenih uslug deležni le tisti pacienti, ki bi bili tudi sicer upravičeni uslug dežurne ambulante.

Predsednica stavkovnega odbora Nada Perko je ob tem dodala, da imajo v kolektivu veliko podporo vseh delavk, zato bodo v primeru neizpolnitve njihovih zahtev primorani uresničiti grožnjo s stavko. Kot je še dejala, ne zahtevajo drugega kot to, da jih razvrstijo v pravilni plačni razred za zobozdravstvene asistentke.

Zobozdravnik
Zobozdravnik FOTO: POP TV

Na napoved stavke se je odzval tudi direktor zdravstvenega doma Jernej Završnik, ki obžaluje, da je do nastalih razmer po nepotrebnem sploh prišlo. Kot je dejal, bi se namreč morali dogovoriti na ravni ministrstva za zdravje in sindikatov s področja zdravstva, ob jasni asistenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vodstvo zavoda je po njegovih besedah glede na pridobljeno mnenje ministrstva pristopilo k razgovorom z zobnimi asistentkami in jih pozvalo, da preko svojih sindikalnih gibanj nastalo težavo razrešijo z vlado. Če do razrešitve v doglednem času ne bi prišlo, je bilo s strani vodstva najavljeno, da bodo prejele anekse k pogodbam o zaposlitvi, in sicer v skladu z mnenjem ministrstva za zdravje, ki jih razvršča v 19. plačni razred.

Po Završnikovih besedah gre pri vsem skupaj za problem sistemske narave na državni ravni. "Ker je bil namen nove plačne zakonodaje poenotenje in odprava različnih plač na enakih delovnih mestih, je stavkovna zahteva sindikata v nasprotju z namenom zakona, saj bi ugoditev ustvarila nova nesorazmerja," je dejal Završnik. Dodal je, da je zahteva sindikata tudi vsebinsko neutemeljena, saj v njej niso opredeljene dodatne zahtevnejše naloge za dodatno delovno mesto.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

hitricukec
02. 10. 2010 14.48
Pa naj pocasi se gospodarski sektor zacne stavkati in neha placevati davke... Glede na to da jih gospodarski sektor "placuje" bi bilo to edino pravilno. Sicer pa, kdor v javni upravi ni zadovoljen NAJ DA ODPOVED, tako kot se to naredi v gospodarskem sektorju. lp
titovka
01. 10. 2010 18.35
čudna država je ta slovenija...sanje o narodu, ki bo na lastni zemlji gospodar so se končale s krutim spoznanjem, da so usta naših veljakov bila polna usta pravne države!!!!!
blue05
01. 10. 2010 17.40
zaboli, ko izveš, da mlad človek zaposlen na nekem ministrstvu za visoko plačo poda odpoved, ker se mu skoraj zmeša od nedela. Zato se pa na drugih delovnih mestih javne uprave dela za pregoret...
odbogaposlan
01. 10. 2010 17.11
kobi pa primerjali še zaposlene v Sloveniji in v Nemčiji, v gospodarstvu in javnih uslužbencev, bi videli, da imajo slovenski delavci daleč nižjo izobrazbo kot v Nemčiji! torej
odbogaposlan
01. 10. 2010 17.10
Tako smo v Sloveniji v obdobju 2002-2008 kar za 17 odstotkov več kot v povprečju EU porabili za šolstvo in kulturo, kar 11 odstotkov manj od povprečja unije pa so nas stale storitve državnih uradnikov, navaja Mencinger. mau v pojasnilo!
odbogaposlan
01. 10. 2010 17.09
mau v pojasnilo ob štrajku: Nad evropskim povprečjem so "dobre" dejavnosti (izdatki za izobraževanje, rekreacijo, kulturo, okolje, zdravstvo in socialno varnost), zaostajajo pa "slabe" dejavnosti (državna uprava, vojska, javni red in varnost ter delovanje države v gospodarstvu).
odbogaposlan
01. 10. 2010 17.09
Tako v Sloveniji kot EU so najvišji stroški dela v zagotavljanju javnega reda in varnosti. V Sloveniji ti znašajo 66 odstotkov, v EU pa 71 odstotkov. Sledijo stroški dela v šolstvu, ki v Sloveniji znašajo 61 odstotkov, evropsko povprečje pa znaša 63 odstotkov. Sledi obramba s 54 odstotki v Sloveniji in 56 odstotki v EU mau v špojasnilo ob štrajku!!
odbogaposlan
01. 10. 2010 17.08
mau v pojasnilo: Delež plač v vseh storitvah javnega sektorja je v Sloveniji skorajda enak kot v EU, razlike po področjih pa so precejšnje. Precej nadpovprečen je v Sloveniji strošek dela v zdravstvu, ki znaša 38 odstotkov, medtem ko v EU ta strošek znaša 31 odstotkov. Relativno najnižji pa je v Sloveniji strošek dela v zagotavljanju socialne varnosti.
odbogaposlan
01. 10. 2010 17.08
Slovenija ima s 6,55 odstotka precej manj zaposlenih v upravi kot EU, kjer je ta delež 8,48-odstoten. V zdravstvu in socialni varnosti Slovenija s 6,47 odstotka zaposlenih zaostaja še bolj (v EU 10,46 odstotka), precej večji kot v EU (7,95 odstotka) pa je delež zaposlenih v slovenskem izobraževanju (8,49 odstotka). mau v pojasnilo!
hrcekmuri
01. 10. 2010 15.14
SEM BREZ ZOB AMPAK VAM NE BOM PLAČEVAL