Kljub pozivom ministrstva in ZZZS zdravniki ne želijo izdajati bolniških listov

Ministrstvo za zdravje je zdravnikom namenilo pisni poziv, naj bolnikom vendarle razpišejo bolniške staleže, saj je v nasprotnem primeru ogrožena socialna varnost pacientov. Z vse več pritožbami je vse bolj zasuta tudi zastopnica pacientovih pravic, ki opozarja na nevzdržen položaj pacientov. Vendar pa del zdravništva ostaja neomajen in poziva ne namerava upoštevati. Bolnikom v času stavke tako zagotavljajo zgolj nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo ter storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Z Zdravniške zbornice medtem poudarjajo, da je treba upoštevati ustavno pravico delavcev do stavke.

V. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar se strinja, da ima Fides tudi pravico do stavke, vendar pa ob tem izpostavlja, da imajo tudi pacienti pravico do oskrbe. "Lovimo torej ravnotežje med pravicami stavkajočih in pravicami pacientov. In menimo, da so tu pacienti šibkejša stran," pravi. Zato so na ministrstvu jasni, da se je treba, ko se postavi dvom v to, kdo ima pravico, postaviti na stran pacientov.

"Ob tem pa moramo upoštevati tudi zakon o zdravniški službi, ki natančno določa, katere storitve morajo zdravniki kljub stavki zagotavljati. Med drugim je tu obravnava otrok in starejših od 65 let," pove Humarjeva, ki pravi, da so se pacienti sicer največ oglašali predvsem zaradi izdajanja bolniških listov. Na ministrstvu so zato potekali obsežni pogovori, pregledovali so tudi pravne podlage.

"Neizdaja bolniškega lista lahko pacientu hudo poslabša socialni status," je jasna. In ker tudi Svetovna zdravstvena organizacija zdravje deli na tri segmente (duševno, telesno in socialno), menijo, da je poslabšanje socialnega statusa za pacienta tudi poslabšanje zdravja za pacienta v širšem smislu. "Stojimo torej za tem, da se bolniški listi morajo izdajati," je še dejala.

Natančneje o bolniških staležih

Direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri ZZZS Ana Vodičar je ponovila, da so stavkajoči zdravniki v teh dneh dolžni izdajati bolniške. "Še posebej, ker se bližamo koncu meseca, ko je treba za obračun plače oddati vse potrebne listine o bolniški odsotnosti," je pojasnila.

Razlaga, da je izdaja bolniškega lista pomembna v dveh delih. Prvič zato, ker je zaposleni v določenem roku delodajalcu dolžan dokazati razlog svoje odsotnosti. Ob tem je opozorila, da lahko, če tega ne stori, pride do hudih posledic, med drugim tudi do izredne odpovedi delovnega razmerja.

Hkrati pa je bolniški list pomemben tudi zaradi obračuna plače. Opomnila je, da so na bolniškem listu namreč zapisani vsi podatki, iz katerih delodajalec lahko razbere, kako mora obračunati odsotnost zaposlenega. "Zelo pomembno je tudi, da zdravnik pove, kaj je razlog odsotnosti z dela, saj to prinaša različno višino nadomestila plače," je poudarila, saj nekatera nadomestila znašajo 70, nekatera 80, nekatera pa tudi 90 ali 100 odstotkov nadomestila plače.

"Vse izhaja iz bolniškega lista, zato so za delodajalca ključnega pomena," je poudarila. Dokler bolniški listi ne bodo izdani, delodajalci ne morejo pripraviti zahtevka za refundacijo na ZZZS in ne morejo dobiti povrnjenih izdatkov za nadomestilo plače. Kot eno od možnih rešitev sicer vidi tudi v ponovni uvedbi kratkotrajnih bolniških brez zdravniškega potrdila.

Večje težave sicer povzročajo tiste odsotnosti, ki so breme ZZZS, kot so daljši bolniški staleži ali nega otroka. "Če bo delodajalec tu želel refundacijo, bo namreč moral predložiti bolniški list. Zavod pa tukaj potrebuje dokazila, da izplačuje denar iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," pravi.

Kot pravi, imajo pacienti tudi z ustavo zagotovljeno pravico do socialne varnosti. Še posebej je izpostavila tudi samostojne podjetnike, saj zanje ne velja sistem refundacij s strani ZZZS, pač pa plačilo dobijo neposredno s strani ZZZS. "Tam je še posebej ogrožena socialna varnost posameznika," izpostavlja.

Fides: Ni pravne podlage za izdajanje 'nenujnih dokumentov', kot so potrdila o bolniški odsotnosti

Fides je v odzivu zapisal, da ni pravne podlage, na osnovi katere bi lahko ministrstvo in ZZZS od stavkajočih zdravnikov zahtevala, da v času stavke tistim bolnikom, ki je sodijo med osebe, ki morajo biti deležni celovite obravnave, izdajajo "za njihovo zdravstveno stanje nenujne dokumente, med katere sodijo tudi potrdila o bolniški odsotnosti". 

Kot pravijo, naj se v času stavke bolniki s svojimi zahtevami za reševanje njihovega položaja obrnejo neposredno na ministrstvo za zdravje. 

"Zdravniki v času stavke izvajamo vse nujno potrebne preglede, vsi nenujni pregledi pa so zgolj zamaknjeni in bodo opravljeni po koncu stavke. Izdajanje bolniških listov sodi med nenujna administrativna opravila in ne sodi v sklop minimuma delovnega procesa."

'Zdravstvo je paciente vzelo za talce'

Stiske pacientov, ki se obračajo na zagovornike pacientovih pravic, so vsakodnevne, so jasni sogovorniki. Da ne vedo, kam naj se obrnejo glede bolniškega staleža. Da ne vedo, kaj v primeru odloženih posegov. Vse to pa se pozna tudi na psihi ljudi. "Zdravstvo je paciente vzelo za talce," meni zastopnik pacientovih pravic v Ljubljani pri NIJZ Marjan Sušelj. 

"Preko stisk judi se skuša iztržiti neke cenovne parametre za določene zdravstvene delavce. To ni prav," je prepričan. Ob tem je jasen tudi, da zakon jasno narekuje, kaj so zdravniki dolžni opravljati, kljub stavki. Vendar pa je treba ob tem upoštevati tudi dejstvo, da je pacient šibkejši člen v tej verigi, se strinja s Humarjevo. "Tam, kjer so dileme, kjer so nepremostljive stiske, bi morali vsi deležniki delati v korist pacienta. Tudi stavkajoči zdravniki."

Zavlačevanje sklenitve stavkovnega jih na NIJZ skrbi. "Na Fidesu in vladi je, da pridejo do nekega dogovora, ki pije vodo, ki ga je mogoče realizirati. In to ne s figo v žepu. Dogovor mora biti takšen, da bo na daljši čas prinesel neko stabilnost v zdravstvu," je jasen Sušelj. In še, da je stavka večplastni proces. Upa, da se v ozadju iščejo rešitve, kako najti sprejemljivo prakso za naprej.

"Če imamo strategijo in vizijo, kam želimo priti, verjamem, da to pomaga. Dopuščam, da se to dogaja v ozadju. Morda bomo na koncu pozitivno presenečeni,"  je zaključil.

Zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani pri NIJZ Duša Hlade Zore je povedala, da na samem začetku stavke pritožb še ni bilo, a da so se te začele pojavljati pred tremi dnevi in da njihovo število zelo narašča. Po njenih besedah se pritožbe nanašajo predvsem na bolniške liste. "Paciente je strah glede tega, kako bodo ukrepali delodajalci, saj lahko pride do izgube službe," je povedala.

Poleg tega se pritožbe nanašajo tudi na odpovedovanje pregledov in posegov. "Če se pregled odloži za 14 dni, mesec ali dva, ne moremo zagotoviti, da ne bo prišlo do posledic," je dejala in izpostavila predvsem onkološke bolnike, saj zanje lahko preloženi pregled pomeni, da naslednji teden ne bodo več med nami.

Čeprav se strinja, da je stavka legitimna pravica zdravnikov, njihova glavna skrb ostaja zdravje bolnikov. "Zavezani smo, da skrbimo za pravice pacientov, a tu smo naleteli na težave, saj odgovorov, kaj lahko pacienti storijo, ni," je povedala.

Poudarila je, da kršitev pravic pacientov lahko vpliva na njihovo zdravstveno stanje. "Ne samo poslabšanje bolezni, invalidnost ali smrt, pač pa tudi na njihovo duševno zdravje. Paciente je strah, ker ne vedo, kako dolgo bo zadeva trajala in kako lahko ukrepajo," je opisala njihovo stisko. Prav zato se tudi ne strinja z ukrepi, ki jih zdravniki sprejemajo za dosego svojih ciljev. Pravi, da trpijo pacienti, ki pa za stanje v zdravstvu niso nič krivi.

In kaj svetujejo pacientom?

V primeru nerazpisovanja bolniškega staleža, ko so pacientu zaprta vrata, zdravstveno osebje pa na njihove klice/elektronska sporočila ne odgovarja ali pa pacient celo prejme negativen odgovor, svetujejo, naj se oseba obrne neposredno na ustrezno vodstvo zdravstvenega zavoda.

"Ugotovili smo namreč, da so se zadeve takrat večinoma uredile," pravi Sušelj. Vendar pa priznava, da to morda ob večjem obsegu primerov morda ne bi bilo tako uspešno.

Glede odlaganja posegov, operacij, ko pacienti ne vedo, kdaj bodo prišli na vrsto, pa svetujejo, naj skušajo pri zdravniku pridobiti alternativni termin. Vendar pa tudi tu Sušelj opozarja, da odziva na prošnjo pacienti včasih ne dobijo, včasih pa je ta alternativni termin tudi v daljni prihodnosti.

Prijave pacientov bodo sistematično beležili, inšpektorji aktivno na terenu

Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec je medtem dejal, da bi moral Fides objaviti navodila, ki jih je dal stavkajočim. "Predvsem to, kaj je nujno. Po našem mnenju je nemogoče, da se na vrata napiše samo 'stavka'," je poudaril. Zdravnik bi moral pacienta namreč ponovno pregledati in ponovno oceniti, če pacientovo stanje dejansko ni nujno, in razložiti, zakaj njegov poseg lahko odložijo.

Želijo torej, da se za vsakega pacienta posebej oceni, če je storitev nujna ali ne. Če se zdravnik odloči, da bo operativni poseg preložen, mora pacientu razložiti, zakaj, in dodati, kdaj poseg bo opravljen. Ob tem je dodal, da so jim tudi nekateri zdravniki povedali, da potrebujejo dodatna navodila.

Poleg tega lahko po njegovih besedah referenčne ambulante vseeno delujejo, saj jih lahko vodijo višje medicinske sestre. "Medicinsko osebje, ki niso zdravniki, bi moralo normalno delati," je povedal.

Hkrati bodo začeli sistematično beležiti prijave pacientov in se glede obravnave vsakega pacienta posebej pogovarjali z vodstvi ustanov. "Glede tega, ali pacient res ni opravičen do tega, da se storitev opravi," je pojasnil.

Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata je medtem spregovorila o prijavah v času stavke, ki so jih prejeli doslej. Teh so zaenkrat prejeli 10, je povedala, nanašale pa so se na odpoved že določenih terminov zdravstvenih obravnav, na  nedosegljivost ambulant za naročanje in tudi na zaključevanje bolniških staležev. Zagotavlja, da inšpektorji vse te prijave obravnavajo prioritetno, inšpekcijski postopki so še v teku.

"Inšpektorat je ob tem v tem tednu aktivno začel z izvajanjem nadzorov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Preverja se spoštovanje določil Zakona o zdravniški službi in Zakona o pacientovih pravicah," je povedala. V primeru drugega zakona pa inšpektorji preverjajo zagotavljanje oblik naročanje (elektronsko in telefonsko naročanje, osebno v ordinaciji ter po pošti).

Prvi zakon pravi, da je zdravnik v času stavke dolžan izvajati tiste zdravstvene storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Zakon ob tem določa tudi, da je zdravnik ob tem v času stavke dolžan opravljati tudi vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti ter bolnike, starejše od 65 let, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom ter ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. 

"V primeru ugotovljenih nepravilnosti bodo inšpektorji ukrepali takoj z izdajo ureditvene odločbe na zapisnik, s katero bo zavezancem odrejena odprava nepravilnosti."

Kaj pa, če zavezanec v odrejenem roku ne bo odpravil ugotovljenih nepravilnosti?

V tem primeru je mogoč tudi izrek globe. Za navedeni prekršek za pravne osebe znaša 1500 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika ali posameznika pa 500 evrov.

V primeru, da izvajalec zdravstvene dejavnosti ne zagotovi vseh oblik naročanja, pa je za pravne osebe določena globa od 400 do 4100 evrov. Za samostojne podjetnike, posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo zdravstveno dejavnost, je medtem določena globa v višini od 400 do 2100, za odgovorne osebe pravne osebe in odgovornega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, pa je globa določena v višini od 100 do 1000 evrov.

Humarjeva je dodala, da se z reševanjem težav ukvarjajo. "Samo kaznovanje in višanje glob ni edina možna pot oziroma se je tudi na drugih področjih izkazalo, da ni edino učinkovito, tako da tu bo potrebnih več ukrepov. O tem se razmišlja, se jih pripravlja, ampak to ni nekaj, kar bi lahko reševali zdaj, v času, ko imamo stavko. Zdaj so druge prioritete, za katere moramo skrbeti, ti sistemski ukrepi se bodo pa izvajali po temeljitih razmislekih in seveda pogovorih z vsemi deležniki v zdravstvu," je zatrdila.

Na vprašanje, ali so bili med prijavljenimi tudi primeri, ko bi zdravniki odrekli termin osebi, ki sodi v skupino tistih, ki jim morajo zdravniki po zakonu zagotavljati zdravstvene storitve tudi v času stavke, je odgovorila, da imajo prijave z različno vsebino, podrobnosti pa ni razkrila. "Postopki so v teku," je poudarila. Pojasnila je tudi, da so primere, ko zdravniki bolnikom niso zaključili bolniškega staleža, do sedaj odstopali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za naprej pa se bodo še dogovarjali.

V. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Jasna Humar je ob tem ocenila, da je glede na število zdravstvenih obravnav in število bolnikov, ki v teh tednih dostopajo do zdravstvenih ustanov, število pritožb relativno nizko. To po njenih besedah pomeni, da "kljub stavki zaenkrat naš javni zdravstveni sistem še zadovoljivo deluje, tudi seveda na račun številnih zdravnikov in zdravnic, ki vendarle vedno in v vsakem primeru na prvo mesto postavljajo bolnika in vlagajo trud v to, da sistem deluje in da bolniki dobijo vse storitve". Meni, da so za slednje zaslužni prav tisti zdravniki, ki kljub vsemu pacienta postavljajo na prvo mesto.

Zagovornik inšpektoratu predlaga nadzor nad zagotavljanjem pravic bolnikov v času stavke

Zagovornik načela enakosti je zdravstvenemu inšpektoratu poslal predlog za izvedbo inšpekcijskega nadzora glede zagotavljanja pravic bolnikov v času stavke zdravnikov. Ocenjuje namreč, da bi bili zaradi stavke nekateri bolniki na podlagi njihovih osebnih okoliščin slabše obravnavani, in opozarja, da iz nekaterih javno dostopnih navodil za stavko izhaja, da bi lahko bili zaradi stavke slabše obravnavani nekateri bolniki na podlagi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega in premoženjskega stanja, invalidnosti, starosti, kraja bivanja, starševstva, družinskega statusa in nosečnosti.

Kot je navedel v dopisu inšpektoratu, nekatere ambulante družinske medicine bolnikom v času stavke omejujejo naročanje po elektronskih poteh in po telefonu oziroma komunikacijsko dostopnost zdravnikov. Nekateri zdravstveni domovi so bolnikom z obvestili ob vhodih zavodov in na spletnih straneh sporočali, da je zaradi stavke zdravnikov omejeno tudi izdajanje nenujnih receptov, potrdil ali bolniških listov.

Zagovornik zato opozarja, da že opustitev ene od štirih zakonsko predvidenih oblik naročanja predstavlja kršitev pravic bolnikov, predvsem pa tveganje za njihovo diskriminacijo zaradi več osebnih okoliščin.

Pri Zagovorniku poudarjajo še, da se s stavkovno omejitvijo ali ukinitvijo načinov naročanja na daljavo ožijo možnosti, da bi lahko vsi bolniki ne glede na njihove osebne okoliščine zdravstvenemu osebju sporočili svoje zdravstvene težave in bili nato deležni ustrezne obravnave kljub stavki. Tako so nekateri bolniki potencialno diskriminirani na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, invalidnosti, starosti in kraja bivanja. Obravnavani so namreč enako kot drugi bolniki, čeprav bi morali biti zaradi svojih osebnih okoliščin deležni prilagojene obravnave. "O diskriminaciji namreč govorimo tudi takrat, ko vse obravnavamo enako, čeprav bi morali nekatere zaradi njihovih osebnih okoliščin obravnavati prilagojeno," so opozorili pri Zagovorniku.

Omejitev ali ukinitev izdajanja zdravniških potrdil in bolniških listov pa ima lahko negativne učinke predvsem za nosečnice, starše in njihove otroke in za ljudi, ki imajo hudo bolne odrasle družinske člane. Posamezniki iz teh skupin, ki bi zaradi lastnih osebnih okoliščin potrebovali zdravniška potrdila za koriščenje svojih pravic in ugodnosti, kot je pravica do dopusta za nego in varstvo otroka, do oskrbovalskega dopusta, ali dopusta zaradi rizične nosečnosti, teh pravic zaradi načina izvajanja stavke lahko ne bi mogli koristiti, še opozarjajo.

Zagovornik zato predlaga, da zdravstveni inšpektorat opravi celovit pregled spoštovanja predpisov s področja pacientovih pravic in zdravniške službe pri vseh zavezancih v času stavke tudi z vidika zakona o varstvu pred diskriminacijo.

Pri Zagovorniku so sicer že pred aktualno stavko zdravnikov zaznali stisko ljudi pri dostopu do zdravstvene obravnave. Stavka stanje še poslabšuje tudi za tiste, ki so zaradi svojih osebnih okoliščin že tako na slabšem, poudarjajo. Kot so v sporočilu za javnost povzeli besede zagovornika Mihe Lobnika, so že pred približno enim letom ugotovili, da mnoge ambulante ne zagotavljajo vseh zakonsko predpisanih možnosti naročanja. Zaradi tega so imeli težave pri dostopu do zdravstvene oskrbe predvsem starejši, ljudje z invalidnostmi, tisti, ki težje govorijo slovensko, in akutno bolni.

Kot izjemno zaskrbljujoče je Lobnik izpostavil podatke iz nedavne javnomnenjske raziskave Zagovornika o dojemanju in izkušnjah z diskriminacijo v zdravstvu. Tretjina prebivalcev je navedla, da imajo težave priti v stik s splošnim zdravnikom. Vsak deseti prebivalec Slovenije meni, da je bil v zadnjem letu pri zdravstveni obravnavi deležen diskriminacije, najpogosteje zaradi starosti, kraja bivanja in invalidnosti.