Znova maratonska pogajanja glede stavke

Predstavniki vlade in v stavko vključeni sindikati javnega sektorja se znova pogajajo o morebitnem kompromisu, ki bi privedel h koncu stavke. Vodja vladnih pogajalcev, generalna sekretarka vlade Helena Kamnar, je ob prihodu potrdila, da sindikatom danes ne morejo ponuditi nič, kar bi imelo javno-finančne posledice.

Kot je dejal vodja pogajalske skupine 21 sindikatov Janez Posedi, v tem trenutku tega niti ne zahtevajo. "Tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij je dejstvo, ki se je zgodilo 1. oktobra in mi smatramo, da ni več predmet pogajanj," pravi Posedi.

Imajo pa po njegovih besedah tudi zahteve, ki niso finančne narave. Pritrdil je, da so eno od vprašanj, za katera pričakujejo, da se bodo o njih pogovorili, napredovanja. Omenil pa je tudi vprašanje privatizacije javnega sektorja oz. izločanja iz javnega sektorja prek zakona o negospodarskih javnih službah.

In čeprav so na sindikalni strani po prvih urah pogajanj ocenjevali, da bi lahko prišlo do zbližanja in zamrznitve stavke, so se pogovori nato znova zaostrili. Sindikate naj bi razburilo vztrajanje vladne strani pri odpovedi vseh kolektivnih pogodb za javni sektor. "Stavka bo kratka in učinkovita," je napoved vodje stavkovnega odbora Dušana Miščeviča. Ta je dejal, da z zaostrovanjem še ne bodo začeli jutri, ampak se bodo najprej sestali in pripravili temeljit načrt na stavkovnem odboru.

Vlada: Ni bilo priporočila o izvajanju pritiskov

Premier Borut Pahor je sicer že pred odhodom v Bruselj na pogovor sprejel vladno pogajalsko skupino pod vodstvom Kamnarjeve. Sklep je bil, kot je sedaj potrdila tudi Kamnarjeva, da vladna stran na današnjem nadaljevanju pogajanj s stavkovnim odborom sindikatov javnega sektorja nima mandata za kakršne koli kompromise, ki bi imeli javno-finančne posledice za državo.

Vladna pogajalska skupina bo s sindikati v okviru pogajanj o ostalih stavkovnih zahtevah poskušala doseči tudi dogovor o končanju ali vsaj zamrznitvi stavke in bo ob tem zagotovila sindikatom nadaljevanje socialnega dialoga o rešitvi vseh odprtih vprašanj.

Hkrati je premier ponovil, da v okviru vlade nikoli ni bilo sprejeto nikakršno priporočilo o izvajanju pritiskov na stavkajoče v javnem sektorju. Če so takšni poskusi bili, se bo odgovornost vodij ugotavljala posamično, še navaja urad vlade za komuniciranje. Stavka se medtem nadaljuje.

Klobasa: 600 evrov škode na vozilo 

Predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici (OZS) Andrej Klobasa je glede stavke policistov dejal: "Če avto stoji 36 ur, ali ni to šikaniranje? Policist nima pooblastil, ko štrajka. Država bi jim morala vzeti pooblastila. Predstavljajte si, da štrajka vojska. Dejstvo je, da jim je treba vzeti pooblastila. Če jim tukaj ni za delati, naj pridejo v gospodarstvo, ki potrebuje 70 tisoč ljudi, ki jih ni. Okoli 40 tisoč jih dela redno, 40 tisoč jih dela na črno, 100 tisoč ljudi pa je na zavodu za zaposlovanje,“ še poudarja Klobasa za 24ur.com.

Sindikat policistov Slovenije: Izjave Klobase populistične

Predstavnik Sindikata policistov Slovenije (SPS) Zoran Petrović se je za 24ur. com odzval na izjave Klobase glede odvzema pooblastil policiji. "To pomeni, da bi se pravico do dela odvzelo policiji, ki bi tako nehala funkcionirati. Stavka policistov poteka na tak način, da policisti delajo, izvajajo naloge, ker jim to določa zakon o policiji. Policija mora opravljati naloge, tudi v času stavke, če ne, se ne bi izvajala mejna kontrola,“ poudarja Petrović. Dodal je še, da vozniki podpirajo njihovo stavko in da so premili, saj v tujini bistveno ostreje izvajajo te stvari. "Da bi policistom rekli, da ne smejo izvajati mejne kontrole, je absurd. V tem času, ko se pojavljajo grožnje s terorističnimi napadi v Evropi, je to neresno," še meni.

"Tisti, ki se sedaj sklicujejo na škodo, tem šoferjem ne plačujejo prispevkov in jih preobremenjujejo,“ še meni. Poudarja, da če bo vladni način izsiljevanja javnega sektorja obveljal, potem lahko kasneje pride do stavke tudi v gospodarstvu.

Škodo utrpelo gospodarstvo

Zaradi stavke javnega sektorja je škodo utrpelo gospodarstvo oziroma posamična podjetja. Eden izmed prevoznikov Branko Tkalčič je poudaril, da zaradi stavke ne morejo dostaviti blaga v pravem času. Poudarja, da jih čakajo tudi morebitni penali, kar pomeni, da bo v njihovem primeru škoda presegla 200 tisoč evrov. Lahko pride tudi do odpuščanja delavcev, ki bodo postali breme države, še dodaja.

"Štrajkajo tisti, ki imajo plače, regrese. Tisti, ki jim kupujemo avtomobile in uniforme, tisti, ki imajo svoje življenje urejeno. Nihče ni kriv, kriva je gospodarska kriza. Žal bodo morali naši policisti in cariniki tudi to sprejeti. Mi bomo storili vse, tožili bomo posameznike, Posedija in sindikate za škodo, ki je nastala,“ je v oddaji TV Klub dejal podjetnik Vlado Ban.

Kot pa so povedali na GZS, še nimajo informacij o podjetnikih, ki bi že vložili tožbo zaradi stavke javnega sektorja in nastale škode.

Predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS) Andrej Klobasa pa je poudaril, da naj policisti nehajo šikanirati voznike. Po njegovih ocenah dnevno nastane okoli dva milijona evrov materialne škode. Predstavnik sindikata policistov Zoran Petrović je dejal, da je njihova stavka legitimna ter usklajena z zakoni in ustavo.

GZS: Padel bo ugled Slovenije

Z GZS pa so sporočili, kakšno je stanje glede škode na področju prevozništva in logistike. Pri špediterskih poslih, ki so vezani na trge, kjer se vstopa na ozemlje EU čez meje, kjer cariniki stavkajo, je upad dnevnega prihodka za 30 odstotkov. Tudi drugače je bilo na teh trgih zaradi čakalnih dob za 50 do 70 odstotkov manj posla v špedicijski dejavnosti in prevozništvu. Logisti poročajo, da so se nekatere stranke že odločile, da preusmerijo blagovne tokove po drugi poti, da se izognejo Sloveniji. Skupna škoda je ocenjena na 2 milijona evrov dnevno. Številni prevozniki so se tudi na GZS obrnili za pomoč.

Celotne neposredne in posredne škodo sicer po navedbah GZS še ni mogoče predvideti (preusmeritve, izgubljeni posli, penali za nepravočasno dobavo…), predvsem pa bo to odvisno od trajanja in obsega stavke. ''Vsekakor pa je jasno že danes, da bo neposredne in posredne stroške, ki jih povzroča stavka, na koncu z manjšimi davčnimi prilivi čutila tudi javna blagajna. V kolikor s pogajanji ne bo dosežena zamrznitev mase plač v javnem sektorju, bo to zajedlo v proračunska sredstva za državne investicije, kar bo dodaten udarec gospodarstvu, zlasti gradbeniški in inženirski dejavnosti,'' so zapisali na GZS.

Ob tem opozarjajo, da poleg tega poskus destabilizacije javnega sektorja pozorno spremljajo tuji analitiki. ''Nedvomno bo na tak način položaj in ugled Slovenije padel, cena tujega kapitala narasla, njegova dostopnost pa se še zmanjšala. Mnoge institucije, locirane tudi v Sloveniji, so že sedaj pripravljene, da morebitno nastalo praznino na trgu zapolnijo s ponudbo svojih podjetij. To ne bi bil le nekaj dnevni, ampak dolgoročni udarec za Slovenijo,'' menijo na GZS.