FOTO: Prostora za kompromise ni več

Zaposleni v delu javnega sektorja danes že drugi dan stavkajo. Sindikati so se dopoldne sestali z vladnima pogajalkama, a vlada ne popušča in dogovora niso dosegli. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je predstavila interventni zakon, sindikati pa so napovedali zaostritev aktivnosti; pripravljajo se na dolgotrajnejšo stavko.

Vlada namreč namerava vztrajati pri svoji nameri in sindikatom ne misli popuščati. Poleg interventnega zakona, katerega vsebina sledi dogovoru, ki ga je ministrica dogovorila s sedmimi sindikati, namerava vlada uporabiti še druga pravna sredstva za zamrznitev plač javnih uslužbencev oz. odložitev odprave preostanka plačnih nesorazmerij.

'Pogovor ni potreben, le pogajanja'

Vodja stavkovnega odbora in predstavnik Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščević je po pogajanjih poudaril, da so njihove stavkovne zahteve jasne in so se o njih pripravljeni pogajati. Če pa vlada tega ne namerava storiti, se bodo dogovorili o zaostritvi stavke. "Stavkovne zahteve so dovolj jasne, da pogovor ni potreben, ampak izključno pogajanja," pravi.

Tako bodo zdaj na poteze in odločitve vlade počakali do srede. Stavkovne aktivnosti bodo "prilagodili novonastali situaciji" in se odzvali na nepripravljenost vlade, da se pogaja o njihovih stavkovnih zahtevah. Po Mišćevičevih besedah so se odločili, da bodo na mejnih prehodih čakalne dobe skrajšali, a to ne pomeni, da drugod stavke ne bodo zaostrili. "Temu bomo rekli taktika toplo-hladno, ki bo trajala do izpolnitve naših zahtev," je povedal in dodal, da ne gre za popuščanje. Ocenjujejo pa, da bi lahko radikalna stavka v tem trenutku povzročila preveč nevšečnosti državljanom, kar pa ni njihov namen. Prepričani so, da bo dolgotrajnejši pritisk na koncu "obrodil sadove".

Vse kaže, da se tudi pri interventnem zakonu obeta referendumska pobuda. Kot že pri spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju gre za enostransko odločitev delodajalca, da poseže v kolektivno pogodbo. Zato bodo "šli tudi pri interventnem zakonu z istim postopkom, ker gre za isto zgodbo," je napovedal Janez Posedi.

Uporabo vseh pravnih sredstev je ob stavki omenil tudi Jakob Počivavšek iz Pergama. Po njegovih besedah je vse odvisno od današnjih sklepov vlade, interventnega zakona in posebnih sklepov, ki bi jih vlada, podobno kot za veterinarje, sprejela še za katero od skupin zaposlenih.

Izjave sicer ne presenečajo, saj je generalna sekretarka vlade Helena Kamnar še pred sestankom dejala, da vlada sindikatom v finančnem smislu ne more ponuditi nič, lahko pa se dogovorijo za večja zagotovila, da bodo plačna nesorazmerja odpravljena. Je pa premier Borut Pahor izrazil željo, da bi čim prej prišlo do konca stavke. "Upamo, da se čim prej vrnemo v normalno življenje, ker je to za prihodnost gospodarskega okrevanja zelo pomembno," je poudaril.

Kolone na mejnih prehodih

Okoli 80.000 javnih uslužbencev tako danes stavka že drugi dan. Včeraj se je stavka najbolj poznala na mejnih prehodih, kjer so policisti in cariniki temeljito izvajali nadzor in so predvsem v tovornem prometu nastajale kolone. Danes se je zgodba ponovila.

Čakalne dobe:

 – za tovorna vozila pri vstopu: Obrežje 5 ur, Središče ob Dravi 4 ure, Gruškovje 6 ur, Zavrč 5 ur, Dobovec 6 ur;

– za tovorna vozila pri izstopu: Obrežje 5 ur, Središče ob Dravi 2 uri, Gruškovje 6 ur, Petišovci 4 ure, Zavrč 5 ur, Starod 3 ure, Dobovec 6 ur;

– za osebna vozila pri vstopu: Obrežje 45 minut, Slovenska vas 45 minut, Starod 40 minut, Sečovlje dve uri, Dragonja 40 minut, Gruškovje 1 uro 15 minut.

(Vir: Promet.si)

Sindikati sicer poudarjajo, da je stavka usmerjena proti vladi in ne državljanom, ki naj bi jo občutili v čim manjši meri.

Klobasa sporoča carinikom: Sprostite gospodarstvo, sprostite transport

Vozniki tovornjakov so se tako znašli v nemogočih razmerah. Predsednik sekcije za promet pri obrtni zbornici Andrej Klobasa je za 24ur.com dejal, da avtoprevozniki čakajo na mejah več, kot pa je zapisano v uradnih poročilih. "Čakalna doba na mejah je že med 15 in 18 ur,“ je dejal in dodal, da ga tovornjakarji kličejo in obveščajo, kaj se dogaja na terenu.

"To povzroča strašno nejevoljo, velikanske in milijonske škode slovenskemu transportu,“ je razložil. "Izvajajo strahovit nadzor in strahovit pritisk nad slovenskimi avtoprevozniki, tujci pa so deležni povprečnega nadzora,“ nam je zaupal in dodal, da bi bilo dobro, da se cariniki in policija lotijo tujih avtoprevoznikov, ki naj ne bi imeli urejenih vseh potrebnih dokumentov za vožnjo po naši državi.

Tako bi lahko, meni Klobasa, zaračunali kar nekaj kazni. A naši organi se tega enostavno ne lotijo. Tuje avtoprevoznike spuščajo naprej, kar pa povzroča dodatno nejevoljo med slovenskimi. "Oni so tam zaradi nas in ne mi zaradi njih. Gospodu Miščeviću bi bilo treba sporočiti, naj pošlje mobilne enote izvajat nadzor znotraj Slovenije. Tako bi videli, da tuji avtoprevozniki vozijo brez dovolilnic in tako bi lahko 'pokasirali' milijone evrov kazni. Carina je nedejavna, policija prav tako. Tudi prometni inšpektorat je nedejaven,“ je bil kritičen Klobasa, carinike pa je pozval, naj sprostijo gospodarstvo in transport. "Vsaka palica ima namreč dve strani,“ je še dodal.

Brez vode, hrane, stranišča ...

Klobasa je opozoril tudi na nemogoče pogoje, v katerih avtoprevozniki čakajo na mejah. Kje so stranišča, kje je kakšna trgovina ali črpalka, kjer si lahko kupijo hrano ali vodo? "Govorimo o človeških potrebah. Vozniki pa nimajo kam kot pa ob cesto. Lahko pride tudi do izbruha kakšnih bolezni,“ je opozoril Klobasa. "Vozniki stradajo po 15 ur,“ je dodal, saj nimajo možnosti priti do hrane in vode. "To je grozno in ni tako enostavno, kot si mi predstavljamo. Ta zadeva lahko privede do destabilizacije Slovenije,“ pravi in dodaja, da lahko pride tudi do stečaja države.

Čakanje se šteje v delovni čas

Razložil je še, da se čakanje voznikov šteje v delovni čas, a težava je v tem, da se njegovo mirovanje ne more šteti v zakonsko obvezni počitek. Meni, da bi lahko prišlo tudi do povečanega števila primerov, ko vozniki ne bodo upoštevali zakonsko omejenih časovnih intervalov vožnje, tako da lahko pričakujemo tudi povečano število izrečenih kazni. "A te bomo poslali na naslov ministrstva za finance. Komu pa naj, povejte mi,“ je še dejal.

Klobasa je za oddajo 24UR OB ENIH dejal, da vsak dan zaradi stavke nastane za dva milijona evrov škode. Nato pa bodo avtoprevozniki morali plačevati še penale, ko podjetjem ne bodo mogli pravočasno dostaviti tovora. Na vprašanje, ali pripravljajo protiukrepe, je Klobasa dejal, da se bodo jutri odločili, ali bodo zaprli Luko Koper. Razlog za to je po njegovih besedah ta, da država še ni izpolnila zahtev, ki so jih nanjo naslovili že junija. Takrat so zahtevali odprtje lokalnih cest za avtoprevoznike ali prepoved tranzita prek Slovenije, razrešitev cestne takse v Luki Koper in uzakonitev 30-dnevnega plačilnega roka.

Luka Koper: Prizadet je naš ugled

Kot so za 24ur.com pojasnili v Luki Koper, je stavka že precej prizadela pretovor v pristanišču, predvsem na kamionskem delu, saj se pojavljajo večurni zastoji pri vstopu v pristanišče. "Največ težav beležimo na terminalih za kontejnerje, za sipke tovore in za avtomobile. Kot primer naj navedem kontejnerski terminal, kjer so včeraj naložili približno 200 kontejnerjev, običajno pa jih okoli 400," je razložil tiskovni predstavnik.

Pravijo, da je v tem trenutku še nemogoče oceniti škodo, ki je v prvi vrsti prizadela ugled pristanišča. "Konkurenčna prednost Kopra je bila vedno v tem, da nismo imeli stavk. To se odraža tudi v reakcijah naših poslovnih strank, ki nas opozarjajo na motnje v oskrbovalni verigi, nekateri pa celo grozijo s preusmeritvijo tovora v sosednja pristanišča. Do zdaj se to še ni zgodilo, tudi zato, ker sosednja pristanišča nimajo enakih zmogljivosti oz. ne morejo sprejemati vseh vrst tovora, ki prihaja v Koper. Upamo, da do tega ne bo prišlo, ker bi dejansko pomenilo poslovno škodo, je pa predvsem odvisno od trajanja stavke. Če bi ta trajala teden dni ali še več, bi se dejansko srečevali tudi s problemom skladiščnih prostorov in v skrajnem primeru bi morali ladje celo zavračati."

Nekaj težav jim povzroča tudi stavka policistov, saj postopki pregledovanja ladij in posadke v določenih primerih trajajo tudi štirikrat dlje od običajnega. Zaradi tega zamujajo z začetkom pretovarjanja ladij, kar pomeni predvsem dodaten strošek zaradi najete delovne sile, ki v tem času ne more opravljati svojega dela.

Kdo vse stavka?

Stavke, ki bi povezala tolikšno število različnih skupin zaposlenih v javnem sektorju, v samostojni Sloveniji še ni bilo. Pridružili so se ji policisti, cariniki, veterinarji, zaposleni na upravnih enotah, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu, sociali in kulturi. Po ocenah stavkovnega odbora naj bi stavkalo okrog 80.000 javnih uslužbencev, po vladnih ocenah naj bi bilo število stavkajočih manjše in naj bi jih bilo okoli 27.000.

Natančnih podatkov ni, glede na poročila s terena pa državljani stavke za zdaj niso (pre)močno občutili. Zaposleni v javnem sektorju morajo namreč vrsto nalog zagotavljati tudi v času stavke. Delo je bilo ponekod upočasnjeno, drugod so delali še temeljiteje kot sicer.