Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom bodo drevi ob 20. uri v celovški Hiši umetnikov/Klagenfurter Künstlerhaus na slavnostni prireditvi predstavili promocijsko akcijo z naslovom "Slovenščina v živo - Slowenisch erleben". V okviru te slovesnosti se bo gladovna stavka končala.
Gladovna stavka se je izkazala kot smiselna, precejšen del javnosti je bilo mogoče opozoriti na zahtevo slovenske manjšine, da se mora ohraniti celodnevni slovenski radijski program. "Odzivi in ogromno število podpor iz Avstrije, Slovenije in od drugod iz tujine so naravnost navdušujoči, ne moremo verjeti, da jih bo avstrijska zvezna vlada kratkomalo prezrla," so svojo protestno akcijo ocenili stavkajoči.
"S stavko smo želeli opozoriti širšo, evropsko javnost, kar smo dosegli," je povedal eden od stavkajočih urednikov, Bojan Wakounig. Kot je dejal, je bil medijski odziv na stavko ogromen, tako v Sloveniji, deloma pa tudi v Avstriji, saj so o njej poročali tudi vseavstrijski mediji. Stavkajoči še ocenjujejo, da slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem že dolgo ni bila tako prisotna v slovenski javnosti kot tokrat. Pritisk javnosti za trajno zagotovitev celodnevnega slovenskega radia na avstrijskem Koroškem pa prav zdaj ne sme popustiti. Politične organizacije koroških Slovencev morajo zdaj postati še bistveno bolj dejavne, menijo stavkajoči.
Stavkajoči tudi pozitivno ocenjujejo dogovor z osrednjima slovenskima političnima organizacijama na avstrijskem Koroškem, da prihodnjo sredo na uradu zveznega kanclerja demonstrativno oddajo v preteklih tednih zbranih 8600 podpisov podpore, in sicer na dan, ko se bo na Dunaju odprla razstava z naslovom "Izseljevanje slovenskih družin iz Koroške 1942/Die Deportation slowenischer Familien aus Kaernten 1942". Stavkajoči še vedno vztrajajo, da se vprašanje financiranja Radia dva uredi. Obenem napredek pričakujejo tudi na pogovorih v Svetu Evrope in v Evropskem parlamentu prihodnji teden v Strasbourgu, kjer bo delegacije organizacije evropskega urada za manj razširjene jezike (EBLUL).
Dogodke v zvezi z Radiom dva je mogoče spremljati tudi na njihovih spletnih straneh. Stavkajoči bodo sicer, če ne bodo dosegli rešitve njihovega vprašanja, v drugi polovici marca začeli neomejeno gladovno stavko.
Že v četrtek pa je Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju vložil vnovično pritožbo pri zveznem komunikacijskem senatu proti javnopravni Avstrijski radioteleviziji (ORF). V njej CAN državni medijski hiši očita, da krši svoj programski nalog glede medijske oskrbe avstrijskih manjšin v njihovi materinščini, ki je konkretno zapisan v 5. členu novega zakona o avstrijski radioteleviziji.
Zakon je avstrijski parlament soglasno sprejel šele pred dobrim letom dni, v njem pa je določeno, da je ORF odgovoren za časovno primerno medijsko oskrbo uradno priznanih avstrijskih manjšin v okviru svojih programov ali pa v sodelovanju z manjšinskimi radii.
NSi pisala Schüsslu
Na dogodke v zvezi z Radiom dva se je odzvala tudi Nova Slovenija. Stranka se je tako v pismu s prošnjo za pomoč Radiu dva obrnila na predsednika avstrijske vlade Wolfganga Schüssla, tudi predsednika Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), ki je članica Evropske ljudske stranke (EPP). V kratkem pismu je NSi opozorila na pomembnost celodnevnega slovenskega radijskega programa za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, ki jo je zagotavljal Radio dva, ter na nujno potrebno ureditev finančnega položaja tega radia.
Enotedenska opozorilna gladovna stavka štirih urednikov Radia dva, ki predstavlja stopnjevanje pritiska na avstrijsko zvezno vlado in vodstvo avstrijske radiotelevizije (ORF), je po mnenju NSi odraz težkega položaja, v katerem se je znašla slovenska manjšina na Koroškem. NSi obžaluje, da je prišlo do navedenega zapleta, in prosi avstrijsko zvezno vlado za ureditev nastalega položaja Radia dva v čim krajšem možnem času.
