Status registriranega športnika: starostna omejitev 50 let je diskriminatorna

Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je določba pogojev in kriterijev za registriranje in kategoriziranje športnikov, ki pravi, da starejši od 50 let ne morejo pridobiti naziva registriranega športnika, diskriminatorna. Četudi športniki nad 50. letom izpolnjujejo vsa ostala zakonska merila, do statusa registriranega športnika ne morejo.

Zaradi tega je Zagovornik strokovnemu svetu za šport Slovenije, ki v postopku ugotavljanja diskriminacije ni navedel argumentov, ki bi upravičevali takšno različno obravnavo športnikov glede na njihovo starost, priporočil odpravo zgornje starostne meje za registracijo športnikov.

Na Zagovornika se je za nasvet obrnil član slovenske reprezentance v borilnih veščinah, ki kljub temu ne more dobiti statusa registriranega športnika. Povedal je, da je to zaradi pravil, ki jih je pripravil Olimpijski komite Slovenije in sprejel strokovni svet za šport, v katerih je določeno, da imajo lahko ta status samo mlajši od 51 let.

Športniki, ki so starejši od 50 let, lahko kljub temu, da nimajo statusa registriranega športnika, še vedno tekmujejo. Zaradi pravil pa jim država ne prizna statusa registriranega športnika, zaradi česar niso upravičeni do brezplačnih preventivnih in obdobnih zdravstvenih pregledov. Učinek pravil je tako ravno nasproten zasledovanemu legitimnemu cilju. Ko športniki po 50. letu niso več upravičeni do preventivnih zdravstvenih pregledov, to zanje pomeni zmanjšanje možnosti, da bi se varno športno udejstvovali. Ob tem pa tudi klubi, v katerih ti športniki trenirajo, potencialno prejmejo manj sredstev za financiranje dejavnosti, kot bi jih, če bi ti člani lahko imeli status registriranega športnika. Ker nekateri športniki in člani klubov tega statusa nimajo, njihovo članstvo klubom ne prinese dodatnih točk na javnih razpisih za sofinanciranje dejavnosti, kar ima lahko negativen vpliv na splošno stopnjo varnosti pri ukvarjanju s športom.

Starostna meje zaradi zdravstvenih razlogov

Strokovni svet za šport je v postopku ocene diskriminatornosti pojasnil, da se na področju športa zasleduje tudi vzpostavljanje možnosti za kakovostno ukvarjanje s športom v varnem in zdravem okolju, kot je določeno v zakonu o športu. To se pri otrocih dosega tako, da lahko ti šele v višjih razredih osnovne šole pridobijo status registriranega in kategoriziranega športnika.

Kot je še dodal svet, se enak cilj zasleduje z določitvijo najvišje starosti, pri kateri je še možno pridobiti status registriranega športnika. Kot utemeljitev postavitve takšne starostne meje je navedel, da se "človekov organizem nekje po 35. letu ne obnavlja več s tako intenzivnostjo kot pod to starostno mejo".

Zagovornik je ocenil, da je stremljenje strokovnega sveta za šport, da bi se lahko vsi varno in zdravo ukvarjali s športom, legitimno. Določitev starosti 50 let za mejo, po kateri slovenski športniki, ki so lahko celo člani reprezentance, ne morejo pridobiti statusa registriranega športnika, pa ni ustrezen ukrep za doseganje legitimnega cilja.

Prav tako najvišja starostna meja ni predvidena v zakonu o športu. V zakonu pa je določeno, da se vzpostavljanje možnosti za ukvarjanje s športom zasleduje za vsakega prebivalca Slovenije ne glede na spol, raso, socialni status, versko prepričanje, jezik in narodnost ali katero koli drugo osebno okoliščino, tudi starost.